V nedeljo je odjeknila vest o smrti nekdanjega ameriškega predsednika Jimmyja Carterja, ki je umrl v 101. letu starosti. Carter, ki je predsedoval med letoma 1977 in 1981, je veljal za najstarejšega živečega predsednika v zgodovini ZDA.
Vest o smrti demokrata Jimmyja Carterja je v nedeljo objavil njegov sin James E. “Chip” Carter III. V odzivu na njegovo smrt je predsednik Joe Biden kolega demokrata opisal kot “moža načel, vere in ponižnosti”, medtem ko je novoizvoljeni predsednik Donald Trump dejal, da so vsi Američani Carterju “dolžni hvaležnosti”.
Jimmy Carter se je rodil 1. oktobra 1924 v kraju Plains v Georgii. Svojo mladost je preživel v revnem okolju. Po končani srednji šoli v rojstnem kraju, kjer je igral košarko, se je vpisal na pomorsko akademijo. Kot častnik je služboval na podmornicah, nato pa se je na neki točki odločil za vodenje družinske farme arašidov, preden je vstopil v politično življenje.
V času, ko je ameriški jug doživljal globoke spremembe s koncem sistema rasne segregacije, se je pričel vzpenjati v vrstah demokratske stranke. Sprva je zasedel položaj državnega senatorja v Georgii, od leta 1971 pa je bil guverner Georgie. Ker vnovič ni mogel kandidirati za guvernerski položaj, se je leta 1976 odločil podati v predsedniško tekmo, v kateri je premagal republikanca Geralda Forda.
Kot predsednik ni bil uspešen
Carter kot predsednik ZDA ni uspel obvladati vztrajnega problema inflacije, ki je pestila ameriško gospodarstvo tekom njegovega celotnega mandata. V iranski krizi s talci v letih 1979–80 se je močno spotaknil. Carterjeva zaznana šibkost pred iranskim terorizmom je povečala dvome o njegovem krotkem pristopu do zunanje politike, ki je poudarjala diplomacijo. Zelo uspešno pa je leta 1978 posredoval pri sporazumu iz Camp Davida med Izraelom in Egiptom, za kar je pozneje prejel tudi Nobelovo nagrado za mir. Zaradi invazije na Afganistan je Carter bojkotiral olimpijske igre leta 1980 v Moskvi.
V naslednji predsedniški tekmi je Carterja uspel premagati Ronald Reagan. Navkljub porazu je ostal aktiven v javnem življenju – včasih na kontroverzne načine. Leta 1994 se je vključil v napeto razmerje med ZDA in Severno Korejo ter preprečil prizadevanja za izolacijo Kimovega režima. 39. predsednik je bil še posebej cenjen zaradi svojega dobrodelnega dela, vključno z njegovimi prizadevanji v imenu neprofitne krščanske organizacije Habitat for Humanity in z njegovim lastnim centrom Carter. Nadaljeval je tudi s poučevanjem v nedeljski šoli v lokalni cerkvi, poroča Breitbart.
Dlje časa je bolehal
Carter je preživel boj s kožnim rakom, ki se je leta 2015 razširil na njegova jetra in možgane. Zadnje dni je bil slaboten, njegova družina pa je 18. februarja sporočila, da se je odločil za hospicijsko oskrbo na domu. Pred Carterjem je lani umrla njegova žena, nekdanja prva dama Rosalynn Carter. Za njim žaluje njegova razširjena družina, vključno s sinom in vnukom, nekdanjim senatorjem zvezne države Georgia Jasonom Carterjem.
Ž. N.