V luči današnjih shodov slovenskih kmetov v osmih večjih mestih po Sloveniji smo se ozrli nazaj v zgodovino na nekatere najpomembnejše upore, shode in oborožene konflikte, v katerih so kmetje zahtevali svoje pravice.

V slovenski (vojaški in politični) zgodovini smo zabeležili več kmečkih uporov, ki so se zgodili zaradi različnih vzrokov. Najpomembnejši je bil seveda povečanje davka oz. dajatev ter tlake, saj so fevdalci potrebovali denar za odvračanje turških vpadov kot tudi za povečanje svojega udobja. Nezmožnost zavarovanja prebivalstva pred Turki, boji med fevdalci, gospodarske krize (omejevanje nekmetijskih dejavnosti, padanje vrednosti denarja, pobiranje dajatev v naturalijah in ne denarju), bolezni, uvedba cerkvenih odpustkov … so bili med poglavitvenimi vzroki, da je slovenskim kmetom zavrelo in so zagrabili za orožje (in delovno orodje) ter se odpravili nad gosposko v gradovih.

Prvi množični upor je bil zabeležen leta 1478 na Koroškem, pri čemer je bilo središče pri avstrijskem Beljaku. A uporne kmete je sprva presenetila turška vojska, preostale pa je pozneje zatrla še vojska, ki so jo zbrali avstrijski plemiči.

Petsto let nazaj, leta 1515, je pet mesecev potekal prvi vseslovenski kmečki upor, v katerem je sodelovalo čez osemdeset tisoč kmetov, ki so napadali in uničevali gradove. A kot ponavadi se je med kmete prikradla nesloga, bili so vojaško neizurjeni ter slabo oboroženi, hkrati pa so zaupali cesarju, da bo upošteval njihove zahteve. Vse to je privedlo do vojaškega poraza s strani številčno šibkejše plemiške vojske (1.500 vojakov), kateri se je pridružil tudi cesar. Ne le da kmetje niso ničesar dosegli, dobili so še dodatni, t. i. puntarski davek kot tlako, ki je bil namenjen obnovi uničenega imetja.

Hrvaško – slovenski upor leta 1573
Dobrega pol stoletja pozneje, leta 1573, je izbruhnil hrvaško-slovenski kmečki upor, ki se je sprva pričel na področju ogrske Hrvaške, nato pa je bil prešel še na Štajersko in Kranjsko. Kljub temu da to ni bil spontan upor kot predhodna dva in so uporniki imeli enotno vodstvo (Ilija Gregorić in Ambrož Gubec, imenovan tudi Matija), je bil zadušen že v dveh tednih – tudi s pomočjo Uskokov. Kot simbolično dejanje zatrtja upora je bil Gubec v Zagrebu sprva kronan z razbeljeno krono, nato pa razčetverjen.

Leta 1635 je sprva lokalni upor iz Ojstrice prerasel in se razširil po celotni Štajerski ter večjemu delu Kranjske, a je tudi ta izgubil zalet zaradi neenotnega vodstva, dokončno pa je bil uničen s pomočjo krajišnikov.

Zadnji večji vojaški upor kmetov na slovenskem ozemlju pa se je zgodil leta 1713 na Tolminskem, ki ni bil usmerjen le proti lokalnim fevdalcem, ampak tudi proti cesarju. Tudi slednjega je zatrla vojaška sila, tokrat v obliki najemnikov.

Današnji kmečki uporniki: mimovozi, zapore
Današnji kmetje seveda ne primejo za orožje, ampak nestrinjanje z vladno politiko izrazijo na bolj nenasilen način.

Prvi večji upor v sodobni, samostojni Sloveniji se je odvijal junija 1993, ko so prekmurski kmetje zaradi neodzivnosti vlade pod vodstvom Janeza Drnovška zasedli mednarodne mejne prehode z Madžarsko. Kmetje so takrat zahtevali višje cene za pridelke (pšenico, meso in mleko) kot tudi boljše razmerje med odkupnimi ter maloprodajnimi cenami, vzpostavitev tržnega reda ter učinkovite ukrepe za odpravljanje posledic suše.

Tudi zasedbi mejnih prehodov v Dolgi vasi in na Hodošu nista pripeljali vlade do pogajalske mize, tako da so kmetje začeli zasedati oz. omejevati dostope do mejnih prehodov še drugje, tako na meji s Hrvaško kot z Avstrijo. Po petih dneh sta obe strani dosegli kompromisni dogovor.

V poznejših letih so sledile občasne zapore lokalnih cest kot protestni mimovozi, a kaj več kot razburjenja med preostalimi vozniki kmetje niso dosegli.

Mleko, jajca in seno: orožje sodobnih kmetov
V začetku letošnjega septembra so podobni protesti kmetov potekali tudi v Franciji in Belgiji. Več kot 1500 francoskih traktorjev, ki jih je spremljalo na stotine kmetov, je v Parizu povzročilo prometni zamašek. Sledil je zbor več kot 4000 evropskih kmetov v »prestolnici« Evropske unije – Bruslju, kjer so kmetje uporabili jajca, mleko in seno v spopadih s policisti.

Povsod so kmetje zahtevali isto: večje cene za njihove pridelke, saj s sedanjimi ne morejo preživeti.

Klemen Kocjančič