Demografske spremembe spreminjajo Evropo. Podatki belgijske statistične agencije StatBel kažejo, da se je Bruselj znašel na prvih mestih tega procesa. Kar 72,9 odstotka otrok in mladine, starih od 0 do 17 let, ima migracijski ozadje izven Evropske unije ali je rojenih izven EU.
Le 10,5 odstotka v tej starostni skupini so Belgijci izključno belgijskega izvora. Belgijski poslanec Filip Dewinter spremembe opisuje kot “zamenjavo prebivalstva”, ki po njegovih besedah ni nikakršna teorija zarote, temveč jasno dokazan proces, podprt z uradnimi podatki.
Veliko kritik je izpostavljalo, da je visok delež tujcev v Bruslju posledica priseljevanja državljanov drugih držav EU. Statistični podatki pa kažejo, da večina mladine v prestolnici izvira iz držav zunaj EU.
Na ravni celotne Belgije so razlike med regijami še posebej očitne. Po podatkih StatBel je bilo na dan 1. januar 2025 približno dve tretjini prebivalcev Belgije Belgijcev belgijskega izvora. V Bruslju je ta delež le 22 odstotkov, v Valoniji 63,6 odstotka, na Flandriji pa 71,9 odstotka.
Na državni ravni je 64 odstotkov prebivalcev Belgije belgijskega izvora, 22,1 odstotka Belgijcev tujega izvora in 13,8 odstotka tujih državljanov brez belgijskega državljanstva. V absolutnih številkah to pomeni 7.571.338 Belgijcev belgijskega izvora, 2.619.289 Belgijcev tujega izvora in 1.634.924 ne-Belgijcev.
V Bruslju je situacija še bolj izrazita: 78 odstotkov prebivalcev je tujih korenin, pri čemer se največ priseljencev priseli zaradi združevanja družin. Povprečno se vsako leto po letu 2018 zabeleži okoli 56.000 novih primerov združevanja družin, z vrhuncem leta 2024, ko jih je bilo 59.873, poroča RMX.
Te številke jasno kažejo, da Bruselj doživlja globoko demografsko preobrazbo, ki spreminja etnično in kulturno podobo mesta in odpira vprašanja o prihodnosti domačega prebivalstva.
S. K.