V Sloveniji je večina okuženih z virusom HIV moških, ki imajo spolne odnose z moškimi. Problematično je dejstvo, da njihovo število raste; javnost pa tudi zdravstveno osebje pa je o problematiki premalo poučeno. V Sloveniji je letno odkritih 40 do 50 novih okužb.
V Hotelu Lev se je odvijal 2. strokovni posvet v okviru projekta Odziv na HIV z naslovom “Vloga medicinskih sester in tehnikov ter diplomiranih medicinskih sester in diplomiranih zdravstvenikov pri oskrbi oseb, ki živijo s HIV-om, in skupin MSM na vseh ravneh zdravstvenega sistema”.
(Op.: izraz MSM se nanaša na moške, ki imajo spolne odnose z moškimi)
Kot so zapisali na spletni strani projekta Odziv na HIV, “Projekt potrebujemo, ker je pri nas večina okuženih s HIV moških, ki imajo spolne odnose z moškimi (MSM). Njihovo število raste. Med zdravstvenimi delavci je premalo specifičnih znanj o HIV/MSM. Cilj projekta je zmanjšanje/preprečitev širjenja bolezni, povezanih z življenjskih slogom (HIV in ostale spolno prenosljive okužbe)”.
Na srečanju so prisotni obravnavali vprašanja sodobne vloge medicinskih sester in tehnikov pri preventivnih dejavnostih, zdravljenju in skrbi za osebe, ki živijo s HIV-om, ter pri zdravstveni obravnavi skupin MSM. Do sedaj se je namreč večji del pozornosti namenjalo le zdravnikom, vsaj toliko pomembni pri obravnavi pacientov pa so tudi zdravstveni tehniki, sestre in drugi zdravstveni delavci.
Okuženih posameznikov je gotovo več, kot kažejo uradni podatki
Miha Lobnik iz društva Legebitra je navedel podatke o odkritih spolno prenosljivih bolezni v okviru projekta v letošnjem letu: 5 primerov virusa HIV, 7 oseb z različnimi vrstami hepatitisa, 17 okuženih s sifilisom in 20 primerov gonoreje. V Sloveniji sicer letno odkrijejo 40 do 50 novih okužb, koliko pa je v resnici na novo okuženih vsako leto, ne moremo vedeti. Število okuženih ostaja neznanka, saj se veliko potencialno obolelih sploh ne testira, kot je bilo izpostavljeno na posvetu.
Kljub podatkom o razširjenosti virusa HIV med posameznimi skupinami pa je v uvodnem govoru Mojca Godec, generalna direktorica Direktorata za javno zdravje Ministrstva za zdravje, dejala, da v Sloveniji HIV uspešno obvladujemo. Po drugi strani pa so govorniki navajali, da je podatkom o okužbah težje slediti, saj pride veliko posameznikov na testiranje zelo pozno, ko je običajno že razvit sindrom AIDS-a. Tako je skoraj nemogoče dobiti realne podatke o stanju števila okuženih.
Trajanje bolezni od okužbe z virusom HIV do razvoja AIDS-a se med posamezniki razlikuje, pri nezdravljenih osebah je to obdobje dolgo od 1 do 14 let, navajajo na spletni strani projekta.
Stigmatizirani od lastne stroke
Polovico vsega zdravstvenega osebja predstavljajo medicinske sestre in tehniki, nad katerimi po tridesetih letih srečevanja s to boleznijo še vedno ostaja stigmatizacija. Žrtve stigmatizacije niso le pacienti z okužbo, ampak s strani lastne stroke tudi sestre, ki so v stiku z nalezljivimi boleznimi, je v uvodnem govoru povedala Darinka Klemenc, predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov.
S HIV-om se lahko okužimo preko krvi, semenske tekočine, z nožničnim izločkom ter preko materinega mleka. Največkrat pride do okužbe pri nezaščitenem spolnem odnosu in z uporabo nerazkuženih igel. Za bolj ogroženo skupino veljajo istospolno usmerjeni moški, ki pogosteje menjajo partnerje, saj je tveganje za okužbo pri analnem spolnem odnosu visoko.
Anja Dangubič