Carlos Tavares, izvršni direktor avtomobilskega koncerna Stellantis, ki ima v lasti znamke, kot so Citroën, Jeep, Peugeot in Fiat, je prejšnji konec tedna nenadoma odstopil, kar predstavlja potrditev, da se je celotna zahodna avtomobilska industrija znašla v globoki sistemski krizi.
Do odstopa je vodil konflikt med Carlosom Tavaresom kot izvršnim direktorjem in vse bolj skeptičnimi člani upravnega odbora ter večjimi delničarji, potem ko je delnica Stellantisa letos izgubila 40 odstotkov vrednosti. Tavares je ponudil svoj odstop, ki ga je predsednik upravnega odbora John Elkan sprejel nemudoma.
Čeprav je bil fokus evropskih medijev v zadnjih dveh letih osredotočen na dramo v nemški avtomobilski industriji, predvsem na Volkswagen, odstop Tavaresa po poročanju Jutranjega Lista predstavlja potrditev, da se je vsak kotiček zahodne industrije mobilnosti znašel pod pritiskom zaradi sprememb splošnih pogojev poslovanja in kitajske konkurence. Če se je celo dinamičen poslovni vodja, kot je bil Tavares, znašel v situaciji, ko je moral odstopiti, se pri marsikom postavlja vprašanje, ali je kdo res lahko konkurenčen na mednarodni ravni, ne da bi se spremenila splošna usmeritev zahodnih javnih politik.
Kljub uspehom se je Stellantis soočal z izzivi, vključno z upadom prodaje in povečanjem zalog, zlasti na severnoameriškem trgu. Družba je septembra letos izdala opozorilo glede dobička in napovedala negativni prosti denarni tok v razponu od pet do 10 milijard evrov. Te težave so povzročile spremembe v najvišjem vodstvu, vključno z zamenjavo glavnega finančnega direktorja in vodje severnoameriških operacij.
Tavaresov način vodenja, ki je bil usmerjen v zniževanje stroškov, je povzročil nezadovoljstvo med delavci in sindikati. V Italiji je vlada kritizirala njegove odločitve o zmanjšanju proizvodnje, medtem ko je v ZDA Združeni sindikat avtomobilskih delavcev zagrozil s stavko in obtožil Stellantis kršitve pogodbenih obveznosti.
Navkljub nenadni spremembi v vodstvu je Stellantis ponovno potrdil svoje finančne smernice za leto 2024, vključno s ciljem za prilagojeno stopnjo dobička iz poslovanja od 5,5 do 7 odstotkov.
Kaj se dogaja, je več kot očitno
Nikakršna skrivnost ni, kaj se trenutno dogaja z zahodno avtomobilsko industrijo. Zahodni proizvajalci avtomobilov so se namreč znašli ujeti med zahodne predpise in kitajsko konkurenco. Samo v tretjem četrtletju so kitajski proizvajalci skupno prodali 5,07 milijona vozil, kar v primerjavi z letom prej predstavlja 10-odstotno rast. Nasprotno pa so evropski proizvajalci zabeležili 11-odstotni padec prodaje, skupaj so prodali 4,99 milijona vozil.
Kitajski proizvajalec avtomobilov BYD se je z 1,13 milijona prodanimi vozili v tretjem četrtletju letošnjega leta uvrstil na šesto mesto, kar predstavlja kar 38-odstotno rast. Kitajsko podjetje Geely se je z 811.797 prodanimi vozili znašlo na devetem mestu in s tem zabeležilo 20-odstotno rast. V prvih desetih mesecih leta 2024 so kitajski proizvajalci skupno prodajo povečali za 20,5 odstotka v primerjavi z letom prej. Nemške znamke avtomobilov so ob tem zabeležile 15-odstotni padec prodaje, japonske skoraj 20-odstotnega, ameriške 25-odstotnega in korejske 23-odstotnega.
Delež električnih in priključnih hibridnih vozil se je na Kitajskem v letošnjem letu hkrati povečal na 38,6 odstotka v primerjavi z 31,6 odstotka leto prej in le 5,4 odstotka leta 2020. Prodaja na Kitajskem sicer pomembno prispeva k tržnemu deležu kitajskih proizvajalcev avtomobilov. Kitajski proizvajalci zdaj proizvedejo več kot polovico vseh novih električnih avtomobilov na svetu s 50,6-odstotnim svetovnim tržnim deležem v segmentu baterijskih električnih vozil v obdobju prvih devetih mesecev letošnjega leta.
Ž. N.