Mednarodno javnost razburja odločitev Beograda, da bo Ratko Mladić pokopan z vojaškimi in državnimi častmi, medtem pa slovenska levica, ki se pridružuje ogorčenju, molči o njenih lastnih vzornikih.
General Ratko Mladić, nekdanji poveljnik bosanskih Srbov, ki je bil v Haagu obsojen na dosmrtni zapor zaradi vojnih zločinov, bo pokopan v zvsemi vojaškimi in državnimi častmi, je v petek povedal srbski pravosodni minister Nenad Vujić. Ta odločitev Srbije je seveda razburila mednarodno javnost zaradi Mladićeve vloge v Srebrenici.
Razburjenju in obsodbam se pridružuje tudi velik del slovenske javnosti, med njimi so tudi številni levičarji, ki sicer ignorirajo Mladićeve korenine v jugoslovanskem režimu in antifašizmu. Prav tako pa po drugi strani slovenska javnost očita Srbiji nekaj, česar ni uredila v lastni hiši. V Sloveniji namreč še vedno nemoteno stojijo številni spomeniki ljudi, ki so bili odgovorni za precej večje morije od tiste, ki se je zgodila v Srebrenici.
Slovenija je polna množičnih grobišč, v katera je bilo pometanih na tisoče izvensodno pobitih ljudi po uradnem koncu druge svetovne vojne, za razliko od Srebrenice in vojne v Bosni pa za na deset tisoče smrti ni nihče odgovarjal ne sodno ne moralno. Nasprotno, zločince se časti kot junaki, pred njihovimi spomeniki polagajo vence stranke bivše koalicije, ob njihovih podobah se fotografirajo bivši ministri. Tu seveda ne gre govoriti le od ljudeh, ki so umrli še za časa Jugoslavije in so imeli zato razkošne pogrebe.
Slaba tri leta nazaj je bil z vojaškimi častmi pod Golobovo vlado v samostojni in demokratični Sloveniji pokopan nekdanji šef Udbe Janez Zemljarič, ki je zasedal visoke položaje za časa komunizma in je bil med drugim tudi minister za notranje zadeve. Kot takšen je bil seveda odgovoren za trpljenja, mučenja in represijo nad disidenti in vsemi, ki so občutili trdo roko Udbe. Kljub temu se takrat slovenska javnost ni razburjala ob njegovem pogrebu z vojaškimi častmi, vrh takratne vlade pa se je pogreba tudi udeležil. Prav tako se najvišji predstavniki političnega razreda, tudi predsednica Nataša Pirc Musar, redno udeležujejo partizanskih proslav ter se kažejo pod totalitarnimi simboli rdeče zvezde.
Ogorčenje leve opozicije nad Mladićevim pogrebom se zdi zato precej dvolično, saj ta ista levica povzdiguje ljudi, ki so imeli še bolj krvave roke.
A. S.