Z zakonom o vojnih veteranih SDS predlaga znižanje starostne meje za uveljavljanje pravice do varstva po Zakonu o vojnih veteranih iz 55 let na 50 let, vrnitev pravice do zdraviliškega in klimatskega zdravljenja in spremembo cenzusa za veteranski dodatek. S predlogom zakona, ki so ga v poslanski skupini SDS vložili v parlamentarni postopek, želijo popraviti, kar je veteranom odvzela zadnja sprememba pokojninskega zakona in tako ljudem, ki so leta 1991 za samostojno državo žrtvovali življenja in svoje zdravje, omogočiti človeka vredno življenje.
Predsednik DZ Dejan Židan (SD) je dal zakon na dnevni red po volitvah v torek, saj je dala vlada odklonilno mnenje. Gre za zakonodajno spremembo, kjer bi vrnili veteranom vse, kar je vzel ZUJF in so zaradi ugodnih gospodarskih razmer vrnili vsem drugim skupinam. Zato bi morali dvigniti cenzus na 550 evrov za veteranski dodatek. Z dvigom pokojnin se je zgodilo to, da so nekateri s pokojnino 500 evrov izgubili veteranski dodatek, ker je cenzus omejen na 498 evrov.
Poslanec SDS Tomaž Lisec je nedavno na novinarski konferenci predstavil predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vojnih veteranih, ki ga je poslanska skupina SDS vložila v parlamentarni postopek. Kot je izpostavil, so upravičenci po Zakonu o vojnih veteranih tista skupina, kateri so bile pravice zaradi finančne krize odvzete in ji navkljub izboljšanju javnih financ od tedaj niso bile vrnjene. Glede na to, da rebalans proračuna za leto 2019 predvideva rekordno porabo javnih sredstev, tudi ni razloga, da se vojnim veteranom vrne, kar jim je bilo z ZUJF-om vzeto. “Vojni veterani so ena od skupin, ki pričakujejo, da se jim posledice izboljšanja javnih financ poznajo tudi v dejanskem življenju,” je dejal Lisec.
Prav je, da se dvigne cenzus za veteranske dodatke
Kot ugotavljajo v poslanski skupini, je med tistimi, ki so izgubili pravico do veteranskega dodatka, največ upravičencev, katerim so se leta 2017 pokojnine zvišale na 500 evrov zaradi tega, ker so dopolnili 40 let delovne dobe brez dokupa. Takšno zvišanje pokojnin, ki je sicer zasledovalo načelo pravične minimalne pokojnine za polno delovno dobo, je po drugi strani pomenilo, da se je ravno vojnim veteranom skupni prihodek lahko tudi znižal, saj so v tej skupini izgubili veteranski dodatek.
Kot je pojasnil Lisec, v poslanski skupini SDS predlagajo vračilo pravic in njihov obseg za upravičence po Zakonu o vojnih veteranih kot je bil pred sprejetjem ZUJF ter še niso bile vrnjene in sicer: znižanje starostne meje za uveljavljanje pravice do varstva po Zakonu o vojnih veteranih iz 55 let na 50 let ter vrnitev pravice do zdraviliškega in klimatskega zdravljenja tako, da lahko upravičenec po lastni izbiri uveljavi pravico po Zakonu o vojnih veteranih ali po kakšnem drugem predpis.
Ljudem, ki so leta 1991 žrtvovali življenja in svoje zdravje, omogočiti človeka vredno življenje
“Pri omenjenem zakonu govorimo torej o osebah, ki so dejansko na terenu v tistih letih 1991 in kasneje žrtvovali svoje zdravje, službene obveznosti, in še kaj na račun tega, da smo vzpostavili tisto, s čimer se lahko svetu pohvalimo, to je samostojno državo,” je dejal poslanec in poudaril, da naj imajo od tega, da gre državi v javnofinančnem smislu dobro, koristi njeni državljani. “Predlagani zakon ima za državni proračun minimalne finančne posledice, preračunali smo, da bi iz državne blagajne za rešitve, ki jih predlagamo, potrebovali maksimalno 7 milijonih evrov,” je dejal poslanec.
Nenazadnje je Lisec še povedal, da se v zvezi z veteranskim dodatkom na poslanke in poslanci obračajo tudi vojni veterani, predvsem s prošnjo, da se nerazumno stanje, ki na tem področju vlada sedaj nemudoma odpravi in da se ljudem, ki so bili pripravljeni za našo samostojnost dati življenje v naši državi omogoči človeka vredno življenje.
Tomaž Lisec je nenazadnje izrazil upanje, da bodo vsi poslanke in poslanci prisluhnili argumentom in da, v kolikor v drugih poslanskih skupinah menijo, da bi bilo treba zakon popraviti, le to tudi storijo v času trajanja postopka.
H. M.