Državnozborske volitve 24. aprila se vse bolj približujejo, medtem ko se stranki SDS krepi podpora, pa kaže, da bo Golob s svojo potencialno stranko precej premešal karte na levem polu. Po mnenju politologa Mira Hačka, ki si želi, da bi stranke tekmovale na vsebinski podlagi, obstaja možnost, da bo na volitvah zmagala stranka, ki še ni ustanovljena, o izidu volitev pa je še preuranjeno govoriti. Na koncu bi lahko bili odločilni vsi novi obrazi in sile, ki bodo prestopili prag parlamenta in bodo v igri za sestavo koalicije po volitvah. “Lahko, da bo to stranka ali lista Roberta Goloba, lahko da bo to gibanje Povežimo Slovenijo, vsekakor bo od teh “novih obrazov” odvisna politična slika Slovenije,” je dejal Haček.
Do državnozborskih volitev je ostalo še točno 99 dni, to pa bo samo prva od treh političnih bitk v super-volilnem letu, v katerem bodo kasneje na sporedu še predsedniške volitve, pa tudi županske volitve. Koalicija in opozicija v teh dneh že zaostrujeta retoriko, poslanci prestopajo v druge stranke, ustanavljajo se novi politični projekti, osrednji mediji pa že poskušajo manipulirati z javnim mnenjem.
Raziskave javnega mnenja sicer kažejo na več kot 60-odstotno nezadovoljstvo z vlado, a podpora največji parlamentarni stranki SDS se v zadnjih tednih krepi. Če se je še pred časom zmaga levega bloka, ki ga oblikujejo stranke, zbrane okrog imena Koalicija ustavnega loka (KUL) zdela še kako realna, zadnje ankete različnih agencij kažejo na to, da je razmerje moči med levim in desnim blokom precej bolj negotovo tudi zaradi novih projektov, ki nastajajo na sredini, kot sta denimo gibanje Povežimo Slovenijo in stranka Aleksandre Pivec Naša Dežela.
Zdi se, da utegne karte na sredini, še bolj pa na levi najbolj premešati nekdanji predsednik uprave Gen-i Robert Golob, če se bo res podal na volitve s svojo stranko. Koalicijski poslanci in nekateri ministri na čelu s premierjem Janezom Janšo so včeraj na koalicijskem vrhu na Brdu pri Kranju razpravljali o tem, katere projekte je še mogoče izpeljati do konca mandata. Vladajoči se radi pohvalijo z desetimi protikoronskimi paketi, s katerimi so v epidemiji socialno pomagali državljanom, pa gradnjo novih domov za ostarele, ki jih je prej država desetletja zanemarjala. Pohvalijo se tudi s sprejetjem zakona o dolgotrajni oskrbi in denimo dvigom povprečnin občinam.
Nihče, ki bo kandidiral na volitvah do takrat, ne bo mirno spal
Po mnenju nekdanjega predsednika stranke SD Igorja Lukšiča, nihče od tistih, ki kandidirajo, ne bodo počivali. Tudi za volivce bo to zanimiv čas, ker bo potrebno spremljati, kaj se dogaja, kaj kdo ponuja, kako se kdo grupira, kaj pravzaprav imamo na razpolago, da med tem izbiramo. “Gotovo pa glede datuma volitev še ni čisto zaprto zaradi covid situacije,” je pojasnil Lukšič.
Politolog Miro Haček pa meni, da obstaja tudi možnost, glede na zgodovino, da na volitvah zmaga stranka, ki še sploh ni ustanovljena. “Vse spremenljivke, ki bodo vplivale na volitve, še niso znane, niso še ustanovljene vse politične stranke, ki bodo šle na volitve, niso se še vsi politični akterji odločili, h komu bodo šli na kandidacijsko listo, tako da je s tem potrebno še nekoliko počakati,” je pojasnil Haček in dodal, da bi lahko bili na koncu odločilni vsi novi obrazi in sile, ki bodo prestopili prag parlamenta in bodo v igri za sestavo koalicije po volitvah. “Lahko, da bo to stranka ali lista Roberta Goloba, lahko da bo to gibanje Povežimo Slovenijo, vsekakor bo od teh “novih obrazov” odvisna politična slika Slovenije.”
Golob bo največ glasov pobral SAB-u, DeSUS-u, LMŠ in SD
Po Lukšičevem mnenju bi ravno ti glasovi, ki bežijo iz volitev v volitve, bili glasovi za Goloba, se pravi to, kar je del glasov pri SAB-u, DeSUS-u in LMŠ in verjetno tudi en del stranke SD. “Nima potenciala, da bi šel v desno, je pa seveda vprašanje, kako se bo do volitev obnašal in kakšne poteze bo vlekel,” je pojasnil in dodal, da zaenkrat Golob še nima vsebine, s prvimi nastopi pa je prepričal, da prihaja iz gospodarstva in ni politično obremenjen. “Odvisno je tudi, kako ga bodo sprejeta tudi druga strankarska telesa, kako se bo dogovoril z vodstvi strank KUL in kako se bo nanj odzvala v finalu tudi desnica, zlasti Janez Janša.”
Po Hačkovem mnenju je povsem razumljivo, da stranke KUL, predvsem Marjan Šarec, niso pretirano vesele za nastop Goloba na volitvah. Haček in Lukšič se v tem primeru strinjata, da je vse odvisno od dogovora znotraj KUL-a in potencialne stranke Goloba, če bo do tega dogovora prišlo, in pred volitvami ni smiselno iti v predvolilne koalicije, saj bi na takšen način samo izgubljali glasove. “Vse bo na levi sredini odvisno od tega, kako se bodo dogovorili ali pa se ne bodo dogovorili akterji znotraj KUL-a s potencialno listo gospoda Goloba.”
Predvolilna tekma bi morala temeljiti na vsebini
Haček pravi, da boj za sredino odloči vsake volitve, medtem ko je politična stabilnost vsekakor boljša izbira. “Smo pa v situaciji, ko se nekako vsi, zlasti novi politični akterji, razglašajo za politično sredino, čeprav to morda niti niso. Pravzaprav danes niti ne vemo, kaj je program gospoda Goloba, kaj so njegovi glavni vsebinski poudarki, kaj so reforme, ki se jih bo lotil,” je še dodal Haček. Slednji si tudi želi, da bi tokrat imeli vsebinsko parlamentarno tekmo. Tekmo, ki bo temeljila na javno-političnih vsebinah, na vprašanjih, idejah in prihodnjih reformah. “Vem pa, da sem nerealen in bomo dobili precej umazano predvolilno tekmo, ki bo govorila o vsem drugem, razen o vsebinah, kar pa je najbrž na koncu koncev slabo za nas državljane.”
Sara Rančigaj