Francoski sindikati so prihodnji teden pozvali k novim vsedržavnim protestom, potem ko je v četrtek več kot milijon ljudi protestiralo po vsej državi proti vladnemu poskusu uveljavitve pokojninske reforme. V mestu Bordeaux na jugozahodu države so zažgali vhodna vrata mestne hiše, v Parizu pa so se policija in skupine protestnikov spopadli pozno v noč. Ministrstvo za notranje zadeve države je sporočilo, da se je v Parizu udeležilo pohoda okoli 119 tisoč ljudi, kar je rekordno število za upokojenski protest v prestolnici.
Ljudje so dali duška svoji nezmanjšani jezi nad reformo, ki jo je predsednik Emmanuel Macron vsilil skozi parlament v začetku tega tedna. Predlog zakona bi zvišal najnižjo upokojitveno starost v Franciji z 62 na 64 let. Macron trdi, da je ta poteza nujna za ohranitev sistema.
Francoski predsednik Emmanuel Macron je v četrtek občutil vso moč francoske jeze, ko so se protestniki po vsej državi zbrali, da bi pokazali svoje nasprotovanje dvigu upokojitvene starosti z 62 na 64 let. Sindikati so trdili, da se je volitev po vsej državi udeležilo 3,5 milijona ljudi, medtem ko so oblasti trdile, da je številka precej nižja, nekaj manj kot 1,1 milijona. “Ta vlada nas enostavno ne posluša,” je dejal Renald, 50-letni elektromehanik v pristanišču Marseille, medtem ko so njegovi sodelavci ta teden postavili barikado na poti, ki vodi do skladišča goriva. “Tukaj je globoka jeza“, piše New York Times.
Macron s svojim nastopom še dodatno razburil državljane
Sredin televizijski intervju predsednika Emmanuela Macrona te jeze verjetno ni ublažil. Prekinil je svoj skorajšnji molk o pokojninski reformi, ki je Francijo pahnila v stavke in proteste, in je branil zakonodajo kot gospodarsko nujnost. Glasovanje o nezaupnici, ki ga je v ponedeljek v državnem zboru komaj preživel, očitno ni pripomoglo k pokori. V nasprotju z večino prebivalstva, ki nasprotuje reformi, ki bi zvišala upokojitveno starost za dve leti na 64 let, se predsednik podvaja. Nekateri še vedno upajo, da zakon ne bo sprejet, navsezadnje pa obstaja precedens, ko je francoska vlada zaradi množičnih protestov , kot se je zgodilo leta 2006, umaknila nepriljubljen zakon. Reforma mora še vedno preživeti pregled francoskega ustavnega sveta, najvišjega sodišča v državi, ki lahko postavlja vprašanja o dvomljiv način, kako je bila izvedena.
Kako se je na proteste odzvala policija, je na Twitterju komentiral tudi nekdanji generalni direktor policije dr. Anton Olaj, ki je zapisal: Ukrepanje francoske policije pri obvladovanju protestov. Francoski notranji minister Gerald Darmanin je ob tem obiskal operativni štab policije in žandermerije”.
Ukrepanje francoske policije pri obvladovanju protestov. Francoski notranji minister Gerald Darmanin je ob tem obiskal operativni štab policije in žandermerije. @glasljudstva @PravnaMreza @mnz_gov_si @vladaRS @JaniPrednik @tfajon @klakocar_urska @strankalevica @strankaSD @nmusar https://t.co/9aDNDLI1w3
— dr. Anton Olaj (@dr_Olaj) March 24, 2023
“Glej, glej. Francoski notranji minister si je drznil priti v operativni štab policije, da izrazi podporo policistom in žandarmeriji, ki preprečujejo nasilne proteste levičarskih hord. Slavko Koroš že sporoča, da ga je sram, da je policist, pa še pravila bodo spremenili da tja ne sme več”, je komentiral nekdanji notranji minister Aleš Hojs. Njegov komentar se nanaša na izjavo Slavka Koroša, ki je javno izjavil, da “ga je sram, da je policist”, ker se je policija pri varovanju protestov 5. oktobra 2021 odzvala tako, kot bi od policije pričakovali. S svojo izpovedjo čustev je jasno zabodel nož v hrbet vsem policistom, ki so med podivjanimi protestniki tvegali svoja življenja, da bi izpolnili poslanstvo, ki jim ga je zaupal narod.
Protestniki neprizanesljivi do vladnih odločitev
Množico protestov sestavlja velik del francoske družbe, mladi, stari, poklicni, brezposelni. Po poročanju Guardiana so številni, zlasti mladi, dejali, da jih je dodatno spodbudil Macronov sredin nastop, v katerem je dejal, da so protesti “legitimni”, vendar ne bodo privedli do preobrnitve zakona, kar ne samo dviguje uradne upokojitvene starosti, vendar zahteva, da delavci dlje plačujejo prispevke v pokojninski sistem. Med najbolj jeznimi so bile protestnice, ki so dejale, da je nova zakonodaja dvojna kazen za tiste, ki so si v svoji karieri vzeli čas za vzgojo otrok in za katere je večja verjetnost, da bodo imeli slabo plačana in slaba delovna mesta.
France, City of Bordeaux🇫🇷
🔥City hall has gone up in flames.🔥
Still nothing in the MSM ‘news’?
pic.twitter.com/Eul9lr7Kt3— Dr. Anastasia Maria Loupis (@DrLoupis) March 23, 2023
“Vsi so jezni. Vsi mislijo, da je ta zakon nepravičen, a še posebej kaznuje ženske, od katerih se pričakuje, da bodo proizvedle prihodnje generacije naroda, nato pa ugotovijo, da so za to kaznovane,” je za Guardian povedala 46-letna Marie, socialna delavka. “Ne gre več za pokojninske reforme, gre za boj za demokracijo. Ljudstvo proti enemu človeku, ki meni, da je nad parlamentom in nad državljani. Liberté, Égalité, Fraternité”, je zapisal profil na Twitterju.
https://twitter.com/BernieSpofforth/status/1638969339784355840?s=20
Razširjeni protesti pa so povzročili tudi velike motnje v prometu na cestah in odpovedi letov. Letališke družbe so sporočile, da bodo protesti vplivali na lete ob koncu tedna, saj bo v petek in soboto odpovedanih do 30 odstotkov odhodov iz Orlyja južno od Pariza, skupaj z do 20 odstotkov odhodov iz Marseilla. , Bordeaux in Lyon. Protestniki so v četrtek zjutraj blokirali terminal 1 na letališču Charles de Gaulle severno od Pariza. Po Franciji so bile zaprte šole in blokirane fakultete, tudi v Parizu, Rouenu, Marseillu in Toulousu. Protestniki so blokirali vstop v skladišče bencina v Bouches-du-Rhône.
Po poročanju New York Timesa pa zadnjih tednov ni mogoče popraviti. Macron je požgal mostove s potencialnimi zavezniki, zastrupil odnose z možnimi pogajalskimi partnerji in proti sebi zbral večino francoske javnosti. Če sodimo po četrtkovem valu stavk, ki je prizadel vse od rafinerij nafte v Normandiji do javnih avtobusov v Nici , nezadovoljstvo ne vodi nikamor.
Tanja Brkić