Nosilec liste stranke Zeleni Slovenije Klemen Grošelj je nedavno namignil, da ga je vodilno Gibanje Svoboda želelo uvrstiti na neizvoljivo 8. mesto, ker je trn v peti srbskemu predsedniku Vučiću, ki je Grošlja označil za najhujšega sovražnika Srbije v Evropskem parlamentu, pri tem pa je razkril, da naj bi v zvezi s tem interveniral ljubljanski župan Zoran Janković, ki si ji z Vučićem zelo blizu. “Očitno je, da gre tukaj za res močno povezavo”, je v zvezi z odnosom Jankovića in Vučića v soočenju na N1 zatrdil Grošelj.
Evropski poslanec Klemen Grošelj je priznal, da sam na začetku tem govoricam ni dal neke velike teže in tega zato tudi ni želel komentirati. A pravi, da je drugače ko se pogleda na celotno dogajanje od srbskih parlamentarnih volitev pa do njegove postavitve na 8. mesto. Povedal je, da so mu prej dajali vedeti, da se nanj močno računa, obljubljalo pa se mu je celo nekatere funkcije v Evropski uniji (omenjalo se je tudi komisarsko mesto). Od tega, ko je veljal za favorita, pa se je znašel na 8. mestu, se je po besedah Grošlja zgodila samo ena zadeva- znani nastop Vučića, kjer je bil sam skupaj s tremi kolegi izpostavljen kot najhujši sovražnik Srbije.
Po označbi za sovražnika Srbije so se stvari spremenile
Kot je dal vedeti Grošelj, so vsi, ob katere se je Vučić obregnil, opozarjali na kršitev “najbolj osnovnih demokratičnih standardov, ki bi morali veljati v vseh državah članicah EU in državah kandidatkah. “Vedno sem se boril za minimalne demokratične standarde, kot so poštene in svobodne volitve. Očitno je to tako zelo zmotilo. Predvsem pa me je sedaj zmotilo to, da smo priča temu, da ljubljanski župan aktivno podpira lokalne volitve oziroma Srbsko napredno stranko (SNS)”, je poudaril Grošelj in dodal, da se je sicer videlo, kako so volitve potekale in da je bilo ogromno nepravilnosti. “Očitno je, da gre tukaj za res močno povezavo”, je poudaril in dodal, da bi uvrstitev drugače sprejel, če bi mu nekdo razkril ankete, zaradi katerih so ga uvrstili tako nizko.
Vučićeva izjava, da je Grošelj med “najhujšimi sovražniki Srbije” je bila po Grošljevi oceni prelomna.
Več: https://t.co/6bjB4Rsz2n pic.twitter.com/J9dmmrNPnJ— N1 Slovenija (@n1slovenija) June 4, 2024
Gre za indice
Grošelj pravi, da za svoje trditve nima konkretnega dokaza, ampak zgolj indice. “Ne morete pričakovati, da bom vedel, kaj se je kdo pogovarjal. Bili so pa indici, ki so kazali na to, indici, ki kažejo na to, da so bila dokaj nenavadna dogajanja”, je bil jasen. Čeprav Janković trdi, da gre zgolj za domišljijo in za popolne izmišljotine, Grošelj pravi, da sam meni, da ne gre za popolne izmišljotine. “Kot sem dejal, Svoboda ima te informacije, Svoboda naj pove kaj so bili razlogi in bo ta zgodba relativno hitro zaprta”, je poudaril in dodal, da dokler je bil član Svobode, mu nihče ni dejal, da karkoli narobe dela. Predsednik stranke SLS Marko Balažic je Grošlja v soočenju vzel v bran in spomnil, da “Janković in Dodik hodita pred volitvami v Srbiji podpirat Vučića”. “Če pogledate, kdo ima lastništvo nekaterih ljubljanskih podjetij, ki so bila nekoč javna, boste videli, da so v rokah ljudi iz Republike Srbske”, je izpostavil in spomnil, “kdo od naših visokih funkcionarjev se je udeleževal kakšnih nogometnih tekem”. Omenil je Aleksandra Čeferina, Dodika, Jankovića in Vučića in dodal, da se “o lepem vremenu zagotovo niso pogovarjali”. Po njegovo je beseda tudi tekla o Grošlju. “Mislite, da se Vučić nikomur ni pritožil zaradi dejanj gospoda Grošlja? In da to ni prišlo do odločevalcev v Sloveniji?”, je še dodal Balažic.
Priznanje Palestine je populistično dejanje
Beseda na soočenju je tekla tudi o priznanju Palestine. Grošelj je izpostavil prepričanje, da bi morala Slovenijo Palestino priznati skupaj z Irsko, Norveško in Španijo, ker bi bil s tem po njegovo učinek večji. Grošelj nekih negativnih posledic ne pričakuje, pričakuje pa, da bi se “pridružili neki širši evropski mirovni pobudi o takojšnji prekinitvi ognja”. Balažic je izpostavil, da je potrebno vlagati napore, da se na območju Bližnjega vzhoda pride do trajnega mira. Sam na priznanje Palestine gleda kot na populistično dejanje. “To, da bo slovensko priznanje Palestine prispevalo k miru na Bližnjem vzhodu, kjer konflikt traja že skoraj sto let, je utopija,” je namreč prepričan.
Ker se je EU zavezala, da bo do leta 2030 prišlo do širitve, je Balažic v zvezi s tem povedal, da po njegovo sam postopek poteka preveč počasi. Mnoge države, zlasti na Zahodnem Balkanu, ki so že uvedle potrebne spremembe, še do danes niso postale del Unije. Črna gora ima po mnenju Grošlja največ možnosti za vstop v EU, a da ima po njegovo več držav na Zahodnem Balkanu “še vedno težave z osnovnimi problemi demokratičnosti in vladavine prava”. “Bojim se, da v prihodnjem mandatu te volje za širitev EU ne bo”, je izpostavil Grošelj in dodal, da se s tem zamuja nekatere priložnosti.
Balažic je prepričan, da jim bo uspelo na nedeljskih volitvah dobiti evropskega poslanca. Ob tem pa je tudi poudaril, da je sicer sodelovanje tako z SDS kot NSi korektno. Na vprašanje, zakaj bi nekdo volil Zelene ne pa Levice, Svobode, Vesne in tako dalje, je Grošelj izpostavil, da “povezujejo tri kroge politik: socialno, zeleno in liberalno demokratsko”. Ni pa jasno, v kateri politični skupini v Evropskem parlamentu bi pristali v primeru izvolitve, ker je le Vesna dobila podporo evropskih Zelenih.
Ž. N.