Predsednik vlade Janez Janša je v teh dneh svoji domovini Sloveniji poklonil pesem, ki opeva njene lepote in ob tem napisal: “Najlepša si.”. A roko na srce, Janša je že pred 30-imi leti svoji domovini poklonil mnogo več – svoje srce. Tudi pesem je čudovita.
Eden največjih osamosvojiteljev Slovenije svojo domovino obožuje in glede na zadnji rezultat na državnozborskih volitvah, velja to tudi v obratni smeri. Znano je, da je Janez Janša navdušen nad slovenskimi gorami, očitno pa je njegova strast, poleg pisanja knjig z zgodovinsko vrednostjo, tudi pisanje leposlovja. To je sicer dokazal že z romanom Noriško kraljestvo: Beli panter, v katerem so številni prepoznali visoko literarno vrednost, zato ni presenetljivo, da je bil roman preveden tudi v angleščino in ga najdete pod naslovom White panther: the first book of The kingdom of Noric. Knjiga je izšla pri londonski založbi IndieBooks. V času, ko se predsednik vlade uspešno bojuje z zajezitvijo koronavirusa v Sloveniji, pa je presenetil s pesmijo, za katero je zapisal, da je “poklon moji domovini v času preizkušnje”. Ob tem je dodal: “Najlepša si.” To je sicer tudi naslov pesmi.
Najlepša si 🇸🇮
Poklon moji domovini v času preizkušnje. pic.twitter.com/dYGbFPcp23
— Janez Janša (@JJansaSDS) March 31, 2020
Janša vključil vse dele Slovenije – preberite, kaj je spesnil!
Predsednik vlade je ob pisanju mislil na vse kotičke Slovenije. Kaj čuti do posameznih delov Slovenije, pa v njegovem besedilu:
V pomladi vsa vznesena, naš ponos si, Štajerska zelena.
Vedno bila si slovenska, klena, trdna, ti Gorenjska.
Topla reka, breza najina, ko kruh si, Bela krajina.
Koroška naša očetnjava, dedov mojih čast in slava.
Kjer reke so smaragdne, rosa jutra biserna,
kjer lipe so cvetoče, obzorje brez meja.
Ta domovina moja, to je vrt sveta.
V glas zvonov rojena, dana od Boga.
Ta domovina moja, ta domovina moja, tukaj sem doma.
V Ljubljani katedrala, Orlov vrh, mladenka zala.
Dolenjski griči, rujno vino, tu smo branili domovino.
Kjer svet je s soncem obsijan, tam prekmurska je ravan.
Proti morju pa Snežnik, gora večna in branik.
Kjer reke so smaragdne, rosa jutra biserna,
kjer lipe so cvetoče, obzorje brez meja.
Ta domovina moja, to je vrt sveta.
V glas zvonov rojena, dana od Boga.
Ta domovina moja, ta domovina moja, tukaj sem doma.
Preko Krasa, preko Istre, oljka raste, trs rodi.
Vse do Trsta in Tržiča, rod slovenski še stoji.
Vrtinec časa ni izbrisal, nič od čara teh lepot,
večno lepa, večno naša, iz roda v rod gre tvoja pot.
Kjer reke so smaragdne, rosa jutra biserna,
kjer lipe so cvetoče, obzorje brez meja.
Ta domovina moja, to je vrt sveta.
V glas zvonov rojena, dana od Boga.
Ta domovina moja, ta domovina moja, tukaj sem doma.
Marjanca Scheicher