Medije je preplavila novica, da se je civilna iniciativa proti izselitvi iz kraja Letuš z dopisom obrnila na premierja Goloba, saj imajo precej pomislekov glede selitve, še več pa argumentov in dokazov, ki jih, kot pravijo, želijo predstaviti. Menijo, da bi se lahko za prebivalce ob Savinji našli dosti ustreznejše rešitve za njihovo varnost, kot je selitev. A sedaj so se oglasili tudi krajani Letuša, ki pravijo, da civilna iniciativa ne govori v njihovem imenu in ne v imenu večine krajanov. Nasprotno, šlo naj bi za peščico ljudi, ki želijo uresničiti svoje interese. Pogovarjali smo se s krajani Letuša.
Jože Dermol, krajan Letuša, je povedal, da imajo krajani svojo vas radi in radi tukaj živijo. “Vendar se po teh avgustovskih ujmah ne počutimo več varne. V teh petih mesecih opazujemo naravo, narava se spreminja v neželeno smer, poleg tega vsa strokovna mnenja, ki so nam jih predstavili, imajo nek smisel glede na videno. Zato smo se pripravljeni seliti. Seveda v primeru primernega plačila.”
Moti jih, da se govori kar v njihovem imenu
“Najbolj nas moti, da naš sokrajan gospod Arčan izraža svoje mnenje kot mnenje večine, zato smo se tukaj zbrali, da pokažemo, da nas je večina za to, da uredimo naš status na primeren način, in če je selitev primeren način, potem smo se pripravljeni tudi seliti,” je pojasnil Brumen in dodal, da bi moral gospod Arčan govoriti v svojem imenu, ne pa v njihovem imenu. Po besedah Brumna je namreč le peščica hiš, ki se ne strinja s selitvijo. O razlogih, čemu je tako, je treba po njegovem povprašati njih, ker gre za njihovo osebno mnenje.
Na vprašanje, kolikšna je bila škoda na njihovih hišah, je Brumen pojasnil, da so te hiše pogojno primerne za bivanje. “Večina naših sokrajanov je hiše uredila, da se da bivati v njih. Kakovost bivanja seveda ni takšna, kot je bila pred poplavami, nekaj pa je tudi izseljenih vključno z nama z ženo,” je pojasnil.
V zvezi s poplavami se je krajane povprašalo, če so poplave na njihovem območju pogoste. Kot je povedal Brumen, ni tako, sploh ne v takem obsegu. “Seveda, včasih so se poplave zgodile in je zalilo kakšno klet. Recimo najino nepremičnino, ki stoji tukaj 30 let, ni nikoli poplavilo, letos pa jo je prvič in to v neizmernih razsežnostih. Se pravi, poplave so se zgodile, ampak nikoli na takšen način,” je pojasnil.
Selijo se lahko, kamor želijo
Nato so pojasnili, kako je bila krajanom predstavljena selitev in kakšni so pogoji. Po besedah Brumna se pogoji takšni, da se nepremičnino najprej oceni, da se lahko dobi denar, s katerim je mogoče razpolagati. “Selimo se lahko pravzaprav kamor koli. Lahko si izberemo svojo hišo nekje in jo kupimo, lahko gremo na parcele, ki jih pripravljajo naše občine. Vzamemo pa lahko tudi denar in gremo kamor koli”, je pojasnil in dodal, da torej ni pogoj, da se jih bo spravilo v neko naselje, v nek geto, kot je bilo mogoče slišati.
Brumen glede občutkov danes, ko je najhuje mimo in jih čaka selitev, pravi, da si čim prej želijo vse to prebroditi. “Čim prej bi radi to prebrodili. Želimo si neke trdnosti, sigurnosti, varnosti, predvsem pa si želimo življenje urediti, da bo znova teklo po ustaljenem tiru”, je poudaril, saj danes ni nič ustaljenega. 15. avgusta, dva tedna po poplavah, so ustanovili civilno iniciativo, in takrat so zapisali, da želijo varno in zdravo okolje za njihovo bivanje. “Če nam ga lahko zagotovijo na tem mestu, bomo presrečni, če pa tega ni mogoče zagotoviti na tem mestu, potem smo pač pripravljeni tudi iti,” je poudaril in dodal, da druga opcija prihaja bolj na plano, ker verjetno ni mogoče zagotoviti varnosti na našem področju.
Na vprašanje, ali so dobili pomoč, pravijo, da je bila pomoč na začetku, ko so čistili, veliko je bilo namreč udarniških ur, prejeli so tudi pomoč od države za stroške odprave prvih posledic te ujme in nekaj malega od dobrodelnih organizacij. To pa je to.
Želijo čim prejšnjo rešitev stanja
Selitev krajani pričakujejo v največ dveh letih. “Prej manj kot več,” je pojasnil Brumen in dodal, da bodo do takrat zdržali v njihovih hišah, če dobijo jasne odgovore. Vladi krajani sporočajo, da želijo čim prejšnjo rešitev njihovega stanja, da bodo znova živeli mirno in varno. “Želimo primerno plačilo za nepremičnine, če se selimo, da bomo zmožni postaviti nove nepremičnine za ta denar. Predvsem pa si želimo miru. Veliko je mogoče slišati v medijih, raznoraznih bolj ali manj zlobnih misli, da smo vedeli, kam se selimo, da imamo neurejeno dokumentacijo za naše stavbe. To so sama natolcevanja in laži,” je poudaril Brumen in dodal, da te stvari bolijo.
V zvezi z očitki o preračunljivosti odgovarjajo, da če bi bili preračunljivi, bi se nedvomno obnašali drugače. “Mi si želimo samo povrniti našo vrednost. Naša vrata so vedno odprta, lahko pridete posnet naše objekte, boste videli, koliko so vredni, lahko pridete kasneje, ko bomo, upam, na novi lokaciji, pa boste lahko sami ocenili, kdo je preračunljiv. Prepričan sem, da nas 99 odstotkov ni preračunljivih, želimo si samo miru,” je zaključil Brumen.
Ž. N.