“Če Vlada RS načrtuje strožji režim za slovenske kmete, je prav, da jim zagotovi odškodnino,” je o problematiki Nature 2000 pred izredno sejo DZ dejal poslanec SDS Tomaž Lisec. Na seji je ostro komentiral: “Kmet je pod Golobovo vlado talec uradnikov na ministrstvih. 🇪🇺 razmišlja o ukrepih na področju kmetijstva, ki so škodljivi za slovensko kmetijstvo, slovenski predstavniki ministrstev pa počnejo še večje neumnosti kot evropska kmetijska politika.”
Poslanci bodo na izredni seji obravnavali način upravljanja območij Natura 2000. Zahtevo za razpravo o tej pereči tematiki je podala poslanska skupina SDS. Poslanci največje opozicijske stranke menijo, da mora vlada skupaj z vsemi vključenimi deležniki sprejeti dogovor, kako najprimerneje upravljati ta območja. Predlagajo priporočila, ki bi po njihovih navedbah omogočala opravljanje kmetijskih dejavnosti na območjih Natura 2000 brez uvajanja dodatnih omejitev, poroča STA.
“Bizarno je, da Slovenija prehiteva ne samo ostale države članice EU, ampak celo same pripravljavce evropskih dokumentov. Pri predlagani vladni uredbi Nature 2000 sta kot zakonski podlagi navedeni EU uredbi, ki pa še sploh nista sprejeti,” je še dejal Lisec. Njegovim argumentom se je pridružil poslanski kolega Franci Kepa, ki je povedal, da so v SDS predlagali priporočila, ki bi omogočala kmetovanje na območju Natura 2000 brez nepotrebnih dodatnih omejitev, zato smo predlagali, da se v sodelovanju z vsemi deležniki dogovori o najprimernejšem načinu upravljanja območij Natura 2000.
Predstavniki slovenske @vladaRS lažejo slovenskemu kmetu in se sklicujejo na predstavnike evropskih inštitucij. Odgovori Evropske komisije so jasni in demantirajo navedbe slovenskih predstavnikov vlade. pic.twitter.com/HT0c3vO2bH
— Poslanska skupina SDS (@PS_SDS) June 21, 2023
“Predstavniki slovenske vlade lažejo slovenskemu kmetu in se sklicujejo na predstavnike evropskih inštitucij. Odgovori Evropske komisije so jasni in demantirajo navedbe slovenskih predstavnikov vlade,” je še komentiral Lisec.
Na seji DZ tudi o DDV na energente
Na predlog SDS se je na izredni seji razpravljalo tudi o predlogu spremembe zakona o nujnem ukrepu za področje davka na dodano vrednost (DDV), da bi se omilila rast cen energentov. V SDS bi s tem podaljšali znižano stopnjo 9,5-odstotne stopnje DDV za nekatere energente. Predlog zakona je sicer že zavrnil matični odbor za finance. Spomnimo: z 31. majem se je zaključilo devetmesečno obdobje, v katerem je bil DDV na dobavo elektrike, zemeljskega plina, lesa za kurjavo in daljinsko ogrevanje znižan na 9,5 odstotka, sicer pa znaša 22 odstotkov.
Ker je predlog naletel na gluha ušesa oblasti, bodo računi za energente dražji za približno 11 odstotkov. “Naš namen je bil osnoven – pomagati državljanom in državljankam, da so pripravljeni na naslednjo kurilno sezono, da vsaj okvirno vedo, kaj jih čaka, kar se tiče cenovne politike,” je zavrnitev podaljšanja komentiral poslanec SDS Rado Gladek. Uveljavitev ukrepa v času ogrevalne sezone je prinesel lani avgusta sprejeti zakon. Vlada se je odločila, da zakona ne bo podaljšala, saj so se razmere na energetskih trgih umirile, Slovenija pa je zunaj kurilne sezone. V SDS pa so prepričani v ravno nasprotno.
Menijo, da vlada ne razume potreb državljanov in gospodarstva, saj se denimo les za ogrevanje ne kupuje jeseni oziroma pozimi, temveč poleti. Gladek je hkrati spomnil, da se električna energija potrebuje tudi za hlajenje, cene plina pa so že sedaj občutno previsoke.
Predlog SDS je bil sicer že zavrnjen na matičnem delovnem telesu.
Razprava o digitalizaciji zdravstva
Na seji je bilo govora tudi o predlogu zakona o digitalizaciji v zdravstvu, ki pa se ne bo polno implementiral do začetka 2026. Namen zakona je centralizirati in poenotiti zdravstveno dokumentacijo, ki se bo hranila v enotnem informacijskem sistemu. Minister Bešič Loredan, ki naj bi bil v nemilosti predsednika vlade, trdi, da bo to v zdravstvo vpeljalo potrebno transparentnost. Zakon v ta namen predvideva vzpostavitev gospodarske družbe v 100-odstotni državni lasti. Predlog zakona je po glasovanju prešel v nadaljnjo obravnavo.
Domen Mezeg