“Obsodba pokola in zahteva po preiskavi je v slovenski zunanji politiki že dolgo prisotna. Tudi na ravni Združenih narodov se ta zahteva pojavlja že nekaj časa. Zadnja glasovanja pred pol leta dokazujejo, da je Slovenija to vedno zagovarjala. Naj poudarim, da je to naša zunanja politika, ne zunanja politika Evropske unije in država članica ima pravico do svoje zunanje politike, tudi ko predseduje, ko opravlja kakršno koli funkcijo na ravni EU. Zastopanje in zagovarjanje človekovih pravic je v naši ustavi, je v strategiji zunanje politike in deklaraciji,” je minister za zunanje zadeve dr. Anže Logar komentiral stališče predsednika vlade Janeza Janše glede Irana.
V posebni oddaji je voditelj Nova24TV Luka Svetina vodil pogovor z ministrom za zunanje zadeve dr. Anžetom Logarjem o slovenskem predsedovanju svetu EU. Pogovarjala sta se o dogodkih, ki so se zgodili od začetka predsedovanja, od vzpostavitvi novega ministrstva do tega kakšno stališče Slovenije zavzema glede novega madžarskega zakona o LGBTQ skupnosti. Uvodoma pa o prvem svetu za zunanje zadeve. Prva razprava je bila namreč namenjena strateškemu kompasu in geopolitiki sodobnih tehnologij.
Minister dr. Anže Logar je uvodoma dejal, na sta bili na prvem svetu nosilni temi, povzetek dveh ključnih prioritet slovenskega predsedstva. Po krizah, s katerimi se je Evropska unija soočila v zadnjem obdobju, predvsem pandemija in tudi kar nekaj kibernetskih napadov, ki so jih države članice doživele, so prioritete usmerili ravno v nagovarjanje tovrstnih tem. “Iskanje strateške avtonomije EU, da nismo preveč izpostavljeni tretjim državam, po drugi strani hkrati razvoj novih tehnologij in uporaba le-teh v rešitvah, ki bodo oblikovala našo prihodnost. Tu mislim predvsem na razvoj pravne podlage, za umetno inteligenco”.
Tisti, ki bo prvi osnoval zakonodajo, ki bo dala podlago umetni inteligenci, bo na nek način geopolitično superioren ostalim, ki mu bodo sledili in zdaj smo na ravni EU v ključnem trenutku, kjer mora Slovenija prevzeti iniciativo in investirati največ v razvoj novih tehnologij in razviti pravno podlago za njeno uporabo, je prepričan Logar, ki je podal enostaven primer. “Ko bodo vozila samovozeča, je treba doreči, kdo je kriv, če se v tem primeru zgodi nesreča in če pravila za to pripravi demokratična skupnost so verjetno usmerjene v zaščito ljudi, če pa pravila pripravlja neka avtokracija, pa verjetno bolj v zaščito neke ideologije.” Tovrstna razprava je potekala na ravni zunanjih ministrov, hkrati poteka podobna razprava na ravni obrambnih ministrov in razvoja novih tehnologij, je Logar še povedal.
Obeta se novo ministrstvo
Predsednik vlade Janez Janša meni, da je prav, da dobimo ministra za digitalizacijo, s tem se strinja tudi Logar. “Seveda, to je tudi ena izmed prioritet slovenskega predsedstva, investiranje v razvoj novih tehnologij in če spremljate tudi razvoj EU, smo dorekli tudi sklad za okrevanje, ki tehta 750 milijard evrov. Njen fokus je investiranje v zeleno in digitalno, ta dva kraka se močno prepletata. Oblikovanje ministrstva, ki bo na nek način povezovalo te poglede in jih usmerjalo v razvoj, to je pravi odgovor na te izzive.”
Evropska komisija je zadovoljna s slovenskim načrtom
Čeprav so se nekateri komisarji iz EU spraševali, ali se bo Slovenija ukvarjala z vladavino prava in svobodo medijev pa smo bili priča poročanju tujih medijev, ki so poročali, da je komisija zadovoljna, kar je predsednik vlade Janez Janša na plenarnem zasedanju predstavil. Logar je pri tem dejal, da se te prioritete, ki so bile predstavljene in jih Slovenija pripravlja od začetka te vlade, odražajo v tem, kar EU v tem trenutku potrebuje. “To priznavajo praktično vsi.”
Vzgoja je stvar nacionalne države
Mnogi so prepričani, da novi Madžarski zakon o LGBT krši vladavino prava. Celo Evropski parlament je pred nekaj dnevi sprejel in izglasoval neke vrste resolucijo, s katero je ostro obsodil ta zakon. Slovenija še naprej zagovarja nevtralno stališče. “Kar se tiče Slovenije kot države, v času ko smo v funkciji predsedovanja bo vedno v teh primerih vedno ohranilo nevtralno držo. Zavedati se je treba, da je vzgoja stvar nacionalne zakonodaje, hkrati pa je v evropski zakonodaji vsebovana prepoved diskriminacije. Če je nekaj nezakonitega, to odloča sodišče in Slovenija nima razloga, da bi se kakorkoli opredeljevala v zvezi s tem.”
Vsaka država članica ima pravico do svoje zunanje politike
Te dni odmeva sodelovanje Janeza Janše na virtualnem dogodku Free Iran World Summit, kjer je pozval k neodvisni preiskavi pokola 30 tisočih političnih zapornikov leta 1988, zaradi česar je morala slovenska veleposlanica na zagovor v Teheranu. Zunanji iranski minister je te besede obsodil, iz EU pa so sporočili, da to ni stališče Evropske unije ampak stališče Slovenije. Logar je bil jasen, da je ta obsodba pokola in zahteva po preiskavi je v slovenski zunanji politiki že dolgo prisotna. “Tudi na ravni združenih narodov se ta zahteva pojavlja že nekaj časa. Zadnja glasovanja pred pol leta dokazujejo, da je Slovenija to vedno zagovarjala. Naj poudarim, da je to naša zunanja politika, ne zunanja politika Evropske unije in država članica ima pravico do svoje zunanje politike, tudi ko predseduje, ko opravlja kakršno koli funkcijo na ravni EU. Zastopanje in zagovarjanje človekovih pravic je v naši ustavi, je v strategiji zunanje politike in deklaraciji.”
Očitki, da se Slovenija preveč približuje višegrajski skupini, so odveč
Janez Janša je gostoval predsednike vlad članic višegrajske skupine. Nekateri so si to tolmačili češ, da se Slovenija njim približuje, minister Logar pa je že lani poudaril o srednjeevropskem povezovanju. “Fokus Slovenije je srednja Evropa in to je naravni zaveznik, tudi kulturno najbližje pooseblja to kar sami predstavljamo. Imamo močno gospodarsko menjavo s to regijo in mislim, da je nam to vsem v interesu, da imamo tesne odnose. Za pozdraviti je, da se država povezuje z državami s podobnim pogledom na posamezna vprašanja, ker na ta način tudi sama lažje uveljavlja lastne interese”. To je bil tudi eden od razlogov zakaj so v času Logarjevega mandata maksimalno pospešili približevanju Mediteranski skupini Med7. “Zato da postanemo del tudi mediteranskega bazena, saj smo na stičišču srednjeevropskega in mediteranskega območja in s tem dodatno ojačamo vplivno območje, ki ga lahko izražamo preko tega foruma. Tu je pomembno zaradi migrantskega vprašanja, saj imajo te države dobre odnose z državami izvora. Tako lažje preprečimo ta migrantski val v Evropo.”
Na Blejskem strateškem forumu bo glavna tema prihodnost Evrope
To bo uradni začetek razprave o tem kam naj gre Evropa in kaj so strateške dileme ali vprašanja Evrope za čas našega predsedovanja, je dejal Logar in dodal, da kar se tiče ministrstvenega področja, pa se bodo osredotočili na Mediteran in na Indopacifik. “Zato smo povabili tudi indijskega zunanjega ministra, ki bo osvetlil priložnosti sodelovanja med indopacifiškimi državami in Evropsko unijo. Ta povezava, ki ima svetlo prihodnost, ker je to trg neizmernih priložnosti in tudi neizkoriščen. EU pa je bogat kontinent z dobro tehnologijo. To je za Slovenijo tudi zelo pomembno, ker je Luka Koper najbližje okno v svet in za ta trg.”
Še imamo čas, da dosežemo precepljenost
Glede na to, da se bodo morda morale nekatere prioritete potisniti v kot zaradi trajajoče krize, saj se je cepljenje zmanjšalo po vsej Evropi, je Logar pozval vse tiste, ki se še niso cepili, naj to storijo. Poudaril je tudi primer Francije, ki je z novimi ukrepi dosegla, da se je v enem dnevu cepilo 900 tisoč Francozov. “Ne razumem, zakaj se nekdo ne gre cepit, če ima to možnost in ki mu jo ponudi država in ki omogoča, da država funkcionira tudi v prihodnje. Tu je vprašanje solidarnosti. Če ne bomo dosegli pravega odstotka precepljenosti, bodo zopet potrebni omejevalni ukrepi, ki bodo omejili širjenje. Na vsakemu izmed nas je, da se gre cepit in tudi na medijev, da se širi ta potreba po cepljenju. Čas imamo še, da to uresničimo”. Nekatere države, kot je Malta, namreč zapirajo meje za tiste, ki niso cepljeni, pa čeprav se zdaj nekateri jezijo, bodo temu sledile tudi druge države. Ko bodo države soočene s tem, ali ponovno zapiranje gospodarstva ali obvezno cepljenje, se bodo nekatere odločile tudi za obvezno cepljenje, je prepričan Logar.
Konferenca v zahodnem Balkanu bo eden izmed vrhuncev predsedovanja
Po zelo dolgem času bo to vrhunsko srečanje predsednikov vlad držav članic na tematiko zahodnega Balkana, je dejal Logar. “Želimo strateškost zahodnega Balkana kot članic EU postavit visoko na EU agendo, zato je velik napredek že to, da vrh bo, da se bo o tem govorilo. Želimo preveriti napredek posameznih držav zahodnega Balkana v izpolnjevanju kriterijev za vstop v EU. Želimo pa tudi, da to postane redna oblika srečevanja zato, da ta tema ne pade z agende EU. To je pomembno, ker bi ta regija zapolnila notranji prostor EU, ker so z vseh strani zahodnega Balkana članice, to je siva lisa EU.”
O slovenskem predsedovanju je za konec minister Logar dejal: “Slovenska diplomacija in ministri se bomo maksimalno potrudili, da na posameznih dosjejih dosežemo takšen napredek kot je možen. Včasih so okoliščine razlog, da se ne uspe, včasih pa je ravno obratno. Sem optimist in verjamem, da bomo uspešno zaključili to predsedovanje.”
Anita Gužvič