“Oni sploh ne razmišljajo, kdo bo končni plačnik. Birokracija razmišlja zgolj na način, da poberejo ta denar v nek sklad in sedaj bodo oni razlagali, kako se bo razdelil. S tem, da pa je višek hinavščine EU še v tem, da kakorkoli že govorijo o zelenem prehodu, o zmanjšanju CO₂, da bi radi 30 odstotkov teh sredstev, ki se natečejo v ta sklad, zadržali za stroške administracije,” je v znak kritike glede uvedbe CO₂ kuponov za vsakdanjo rabo izpostavila ministrica za okolje in prostor Polona Rifelj. V oddaji “Kdo vam laže?” je spregovorila o izzivih doma in načrtih, ki bodo šli v smeri poenostavitve postopkov.
Ministrica Polona Rifelj je uvodoma spregovorila o izzivih vodenja ministrstva z novo idejo vodenja okolja in prostora. Povedala je, da je bilo ministrstvo v preteklosti strukturirano na drugačen način, sestavljeno iz treh ministrstev (ministrstva za naravne vire in prostor, ministrstva za energetiko in ministrstva za solidarno prihodnost) in urada za naravne nesreče. “Kar veliko administrativnega dela je bilo, kar se tiče združevanja, ko pridemo na vsebino, so to seveda izzivi. Če gledamo samo stanovanjsko politiko, lahko se pogovarjamo o javnih najemnih stanovanjih, vendar mi želimo, da jih dobijo tudi ljudje, ki niso zgolj socialni problemi, da jih omogočimo širši populaciji, visoko izobraženim in pa ljudem na podeželju, ne samo v mestnih občinah.”
Precej je izzivov
Ko se dotakne varstva narave, okolja, odnosa do ETS kuponov in podobnih stvari, je po besedah ministrice izziv uradnikom razložiti, da se določene politike in usmeritve spreminjajo, vendar ne zgolj na nivoju vlade, ampak generalno v Evropi, in da je potrebno, če se pogovarjamo o ETS kuponih, vseeno upoštevati tudi konkurenčni vidik gospodarstva in kako to širše vpliva, tudi pri varstvu narave, ali ščitimo samo eno vrsto in zanemarimo, kako ta vrsta ob prekomernem razmnoževanju vpliva na celoten ekosistem. Prihaja pa tudi do življenjskih izzivov na ministrstvu, ko dobi poslanska vprašanja na kakšno izmed teh tem. Uradniki namreč pišejo v stilu, v katerem so pisali zadnja štiri leta. “Dejansko je potrebno vse prebrati, ker drugače izgleda, kot da odgovore piše nekdo iz pretekle vlade.” Čeprav se zadeve, ki pridejo do nje, pregledajo, tudi s strani državnih sekretarjev, se še zmeraj dogaja, da pridejo do nje odgovori, ki jih nato sama popravlja. Kakšne zadeve pa kdaj pridejo ven tudi mimo nje.
Govora je bilo o pridobivanju gradbenega dovoljenja, napovedano je namreč bilo, da se bo pridobivanje le-tega pospešilo. Pojasnila je, da so bila podana izključno navodila na osnovi obstoječega zakona, kar se tiče stranskih udeležencev, da uradniki že prej presodijo, ali je upravičeno ali ne. “Vidimo, da se to velikokrat tudi izkorišča. Mnogi investitorji, tudi pri individualnih gradnjah, se soočajo s tem, da gre izključno za izsiljevanje, vsaka takšna stvar ima svojo ceno, in če investitor plača, gre zadeva naprej, drugače stoji,” je pojasnila. Ker po njenih besedah obstaja kar nekaj črnih gradenj, ki niso legalizirane, in sicer v smislu prizidkov, ki so denimo neskladni z izvedbenimi načrti, pripravljajo zakon o legalizaciji, ki bo šel kmalu v javno obravnavo, da se bo lahko objekte, ki so bili zgrajeni do leta 2003, po hitrem postopku legaliziralo. Šlo bo za poenostavljen postopek, potrebno bo plačilo odškodnine na m² in se bo to deloma razdelilo v državni proračun, deloma pa v občinske proračune. “To bo mogoče malce pripomoglo pri proračunu za naslednje leto, ker gre za kar veliko objektov,” je dodala.
Načrtujejo številne poenostavitve
Povedala je, da se je v javni obravnavi že znašla uredba o razvrstitvi objektov. Pripravljajo tudi spremembo Gradbenega zakona in Zakona o urejanju prostora, po kateri bodo omogočili gradnjo enostavnih tipskih objektov, kot so montažne hiše, kjer je že vse projektantsko obdelano, da se lahko gradijo ob obstoječih hišah, denimo na podeželju, v velikosti do 100 m², brez gradbenega in uporabnega dovoljenja, na poenostavljen način. Pravi, da ji državljani tožijo, denimo, da imajo posest, gospodarske objekte, hišo in tudi stavbno zemljišče, na katerem ne smejo graditi, ker mu je občina na to zemljišče vrisala zeleni pas. “Mi bi radi to razbremenili. Prejšnja vlada je recimo kmetijska zemljišča zaščitila vse do stene hiše oziroma objektov, kar pomeni, da je nemogoče karkoli delati,” je pojasnila in dodala, da je potrebno zavedanje, da si mladi želijo na kmetijah ostati, a če tam ne morejo graditi, si poiščejo službe oziroma stanovanja drugje in na koncu se Slovenijo centralizira. Sicer pa bo k decentralizaciji po njenih besedah pripomogla tudi selitev nekaterih njihovih ministrstev, direktoratov, kakšnih organov v sestavi. Poenostavitev pa je ministrica napovedala tudi glede postavitve pomožnih objektov, kot so drvarnice.
Po njenih besedah so na ministrstvu v preteklosti pretirano investirali v razne aplikacije (obstaja 20 različnih aplikacij – eVode, eProstor …), ki niso povezane, zaradi česar so danes projektanti in investitorji na robu živčnega zloma (eno vlogo se vloži pisno, drugo prek te aplikacije, drugo prek druge). Pravi, da so popisali že vse aplikacije, vse procese, optimizirali procese, kjer se podvajajo. Sedaj združujejo aplikacije, kar pa ni potrebno, bodo ukinili. Napovedala je začetek pilotnega projekta – umeščanje v prostor velikih infrastrukturnih projektov na nivoju RS. Zadeva bo šla prek ene aplikacije, ena digitalna mapa bo za eno investicijo, in iz te mape, ko bo investitor vse potrebno vložil, bo šlo to do vseh soglasodajalcev, ne pa da se morajo ti sedaj z vsakim posebej ukvarjati. Uporabnik bo lahko spremljal, kje zadeva stoji in zakaj stoji. “Poleg tega vseh soglasodajalcev ne bomo ponovno pozivali po 30 dneh, pozivali še 15 dni za dopolnitev, se bo to štelo kot molk organa in se bo štelo kot pozitivno, da se zadeve premaknejo.” Zadeve pa se namerava poenostaviti tudi pri pridobivanju okoljevarstvenih dovoljenj in celoviti presoji vplivov na okolje (CPVO). Povedala je, da s finančnim ministrom pripravljajo jamstveno shemo, da bodo nižje obrestne mere, možnosti odkupov stanovanj, jamstvo države.
Na ravni EU je odprta debata o ETS2 oziroma CO2-kuponih za vsakdanjo rabo, kar bi za posledico prineslo, da bi se že tako drago gorivo še podražilo. Po besedah ministrice se je Slovenija odločila tukaj stopiti precej na vlak Italijanov, Poljakov, Čehov, kar se tiče obremenjevanja gospodarstva z ETS2. Te države so začele močno poudarjati pomen konkurenčnosti gospodarstva. Kar se tiče kuponov oziroma dodatnega davka na gorivo, Slovenija sicer že ima takso na CO₂. Zaradi visokih cen goriv sta z infrastrukturnim ministrom sprejela sklep, da se te takse ne računa. “Če bi prišlo do vpeljave ETS2, bi to nadomestil CO₂ takso, ki jo že plačujemo. A to ni rešitev,” pravi. Pravi, da je evropsko komisarko vprašala, na koga računajo, da se bodo cene na koncu prevalile, in na to ji je odgovorila, da gre za zanimivo vprašanje. “Oni sploh ne razmišljajo, kdo bo končni plačnik. Birokracija razmišlja zgolj na način, da poberejo ta denar v nek sklad in sedaj bodo oni razlagali, kako se bo razdelil. S tem, da pa je višek hinavščine EU še v tem, da kakorkoli že govorijo o zelenem prehodu, o zmanjšanju CO₂, da bi radi 30 odstotkov teh sredstev, ki se natečejo v ta sklad, zadržali za stroške administracije.” Marsikaj meni, da se lahko spremeni po volitvah v Franciji in Nemčiji. Opozorila je, da je tuji kapital vplival, da je Evropa tako zašla v zelene ideje, ki so strel v koleno evropskega gospodarstva.
Ž. N.