“Sodišče moram obvestiti, da je prišlo to sredo, 3. 6. 2020, do poskusa nasilne vselitve omenjene gospe v prostore v lasti Župnije Murska Sobota. Gospa se je želela na silo vseliti v dom g. župnika murskosoboške stolne cerkve g. Kuharja. Posredovati je morala policija, gospod župnik pa se je ponovno moral umakniti na varno mesto,” nam je v svoji izjavi zapisal murskosoboški škof dr. Peter Štumpf. Tožnica in vernica Lidija Turk Klemenenčič toži murskosoboškega škofa dr. Petra Štumpfa zaradi njegovih besed s katerimi jo je označil za neprištevno, ko je le-ta dlje časa zalezovala murskosoboškega duhovnika Gorazda Kuharja. Z novim manevrom pa se je izkazalo slovensko pravosodje, ki je zaradi uporabe kanonskega prava znotraj katoliške Cerkve, posedlo na obtoženčevo klop prav murskosoboškega škofa Štumpfa, ki je le upošteval pravila, ki veljajo za katoliško skupnost po svetu.
Na murskosoboškem okrožnem sodišču se je nadaljevalo sojenje murskosoboškemu škofu dr. Petru Štumpfu, ki ga za izrečene besede toži vernica Lidija Turk Klemenčič. Ta si je domišljala, da ima ljubezensko razmerje z duhovnikom murskosoboške Cerkve Gorazdom Kuharjem. Žal pa je omenjena vernica obsedena z duhovnikom Kuharjem še danes in ga neprestano zasleduje. Tretjega junija 2020 je morala zaradi njenega nadlegovanja, ponovno posredovati policija, duhovnik Kuhar pa se je moral ponovno umakniti na varno mesto.
Murskosoboška javnost že nekaj časa spremlja bizarno zgodbo, v kateri vernica Turkova ne pusti pri miru duhovnika Kuharja. Štumpf se spominja, da so se težave in zalezovanje Turkove pričele, ko je duhovnika Kuharja videla na enem izmed pogrebov njenih bližnjih. Začela mu je nastavljati darila, pisala pisma, krožila z avtom v okolici cerkve in župnišča. Štumpf je moral velikokrat osebno, v zadnjem trenutku, zamenjati Kuharja, saj je zalezovalka prišla v upanju, da bo maševal njen priljubljeni duhovnik. “Prav tako sem se sam osebno prepričal, kako ga z avtom zalezuje, kam se bo iz župnišča odpeljal,” nam v svoji izjavi zapiše Štumpf.
Duhovnik Gorazd Kuhar, ob dolgotrajnem zasledovanju vernice Lidije Turk Klemenčič, doživljal hude psihične pritiske
Murskosoboški škof Peter Štumpf zatrjuje, da je omenjena vernica neprištevna in nima stika z realnostjo. Ostro zavrača, da ji je kdaj žrtev nadlegovanja duhovnik Gorazd Kuhar napisal kakršnokoli pismo. “To je le del njene fantazije. Naj jih pokaže, če jih ima oz., če jih kaže, jih je napisala sama ali kdo od njenih zaveznikov, zagotovo pa ne g. župnik,” nam zapiše Štumpf. Turkova se ni ustavila pri tem in je začela obtoževati še sodelavke murskosoboške cerkve in druge vernice, da imajo razmerje z duhovnikom.
Štumpf prosi slovenske medije, da s svojim poročanjem in prispevki pomagajo pri razodevanju resnice in temu, da se konča ta mučna zgodba dolgotrajnega psihičnega nasilja, ki se je začelo preobračati tudi v fizično. “Resnico pa lahko razodenete po besedah škofa tako, da vsa natolcevanja in grda obrekovanja gospe Lidije, pustite ob strani,” nam zaupa Štumpf.
Vernica Turkova zasebno toži murskosoboškega škofa dr. Petra Štumpfa, ki pa je uporabil le kanonsko pravo znotraj katoliške Cerkve
Peter Štumpf se je zaradi besed, da je vernico Turkovo označil za neprištevno, znašel na zatožni klopi murskosoboškega sodišča. Poudarja, da znotraj katoliške cerkve velja kanonsko pravo, ki za duhovnika zapoveduje celibat, vernici gospe Lidiji Turk Klemenčič kot poročeni ženski zapoveduje zvestobo in prepoveduje zakonolomstvo. Štumpf poudarja, da ni nikjer zasledil, da bi Turk Klemenčičeva izstopila iz Cerkve. “Zakonik cerkvenega prava škofu ordinariju v kan. 392, § 1 naroča, da je dolžan “pospeševati v vsej Cerkvi skupno disciplino in zato zahtevati izpolnjevanje vseh cerkvenih zakonov,” razloži bistvo kanonskega prava in pravil obtoženi murskosoboški škof Štumf.
“S tem, ko gospa Lidija Turk Klemenčič pripada Katoliški cerkvi, hodi v cerkev in navzven kaže pripadnost, mora sprejeti kritike in v skrajnem primeru tudi sodbo znotraj pravil Katoliške cerkve. V tem primeru nima domnevna razžalitev gospe Lidije Turk znotraj Katoliške cerkve nobene teže, saj je sodnik, ki je škof ne žali, ampak samo poučuje,” poudari bistvo težave Štumpf. V težavah bi se znašel, če bi kot škof za neprištevno označil vernico druge vere, npr. islama.
Tožnica gospa Lidija Turk Klemenčič je tako kot vernica predmetno zadevo znotraj kanonskega prava Katoliške Cerkve privedla pred državno sodišče. Pomeni, da državno sodišče sedaj škofu Katoliške Cerkev sodi za njegovo presojo glede ravnanj vernice znotraj Cerkve same. Tožnica s svojo tožbo škofa ordinarija, dr. Petra Štumpfa v njegovih pravnih dolžnostih in kompetencah znotraj Katoliške cerkve, spreminja v Petra Štumpfa brez pravnih dolžnosti in kompetenc te iste ustanove.
Luka Perš