Nekdanji vodja zakonodajne službe Janez Pogorelec je prepričan, da je predsednik državnega zbora Igor Zorčič z glasovanjem proti sprejetju dnevnega reda v državnem zboru pokazal, da ne more biti več predsednik Državnega zbora, če ni del vladne koalicije. “Od predsednika državnega zbora se pričakuje vsaj nevtralnost v takšnih zadevah,” je bil kritičen. Prepričan je, da bo Zorčič v nadaljevanju še vedno povzročal težave, kar pa se bo posledično pokazalo pri zamudi postopkov in nesprejemanju zakonov, s strani politike pa bi Pogorelec vseeno pričakoval več kompromisov in modrosti v politiki.
Dan potem, ko je kolegij predsednika državnega zbora potrdil nov razrez delovnih mest v delovnih telesih, v poslanskih skupinah Levice, SD in LMŠ, SAB in nepovezanih znova opozarjajo na po njihovem mnenju nedemokratično in nevzdržno stanje glede tega. Po mnenju večjega dela opozicije ostajajo razmere med koalicijskimi in opozicijskimi poslanskimi skupinami v delovnih mestih porušene. Po njihovi oceni ne odražajo dejanskega stanja v državnem zboru in ne zadostujejo minimalnim demokratičnim standardom.
V državnem zboru pa odmeva tudi ponedeljkovo dogajanje, ko se je seja državnega zbora po neuspelem potrjevanju dnevnega reda končala, še preden se je zares začela. Sedaj je v ospredju vprašanje kdaj bodo poslanci razpravljali in glasovali o ustavni obtožbi zoper predsednika vlade Janeza Janšo, ki jo je vložila opozicija in kdaj bodo glasovali o razrešitvi Igorja Zorčiča z mesta predsednika parlamenta.
Nekdanji vodja zakonodajne službe Janez Pogorelec pravi, da se kaj takšnega v Državnem zboru še ni zgodilo v naši parlamentarni zgodovini, da bi bil zavrnjen dnevni red. “Vprašanje je, kaj pravzaprav s tem dosežemo, tako ali tako so naslednji dan vložene zahteve za izredne seje, dosegali bomo torej nekaj zamude in pač so skušali narediti nek učinek, kot da vlada več nima večine v parlamentu,” je pojasnil.
Zorčič je z glasovanjem proti dokazal, da ne more biti predsednik državnega zbora, če ni član koalicije
Pravi, da je ta večina v tem trenutku res vprašljiva, ampak ne zaradi dotičnega glasovanja. “To je bila posledica določenih zdravstvenih težav in še nekaterih drugih stvari, zaradi katerih nekaj poslancev ni bilo. Nihče ni pričakoval, da bi mogoče glasovala opozicija proti dnevnemu redu, ker se to še nikoli ni zgodilo,” je še dejal. Poudarja, da se je tukaj dodatno pokazalo, da je predsednik državnega zbora, ki je glasoval proti sprejetju dnevnega reda, s tem najbolje dokazal, da pravzaprav ne more biti predsednik državnega zbora, če ni član vladajoče koalicije.
“Od predsednika državnega zbora se pričakuje vsaj nevtralnost v takšnih stvareh,” je bil kritičen. V tem primeru, če Zorčič ne želi sodelovati, po njegovem mnenju tako lahko povzroča težave in podobne težave lahko pričakujemo še vnaprej. “Koaliciji tako ne preostane drugega, kot da ga na vsak način poskuša zamenjati,” je še dodal. Glede razporeditev mest pa po mnenju Pogorelca koalicija razumno išče kompromis. “Tako kot sicer bi morala biti politika veliko bolj dialoška, veliko bolj umirjena, veliko manj teh skrajnih potez, histerije in panike. To preprosto ni produktivno.”
Pogorelec poudarja, da bodo kmalu volitve, zato bi bilo dobro, da nekoliko storijo korak nazaj. “Vlada se bo morala umakniti, če ne bo imela dovolj glasov, a to se ne bo pokazalo tukaj, temveč se bo pokazalo pri naslednjih glasovanjih o predsedniku parlamenta in ob glasovanju o ustavni obtožbi,” je še dodal. Pri tem poudarja, če bi vlada postavila ultimat, ali glasujejo o predsedniku DZ ali gredo na volitve, bi po vsej verjetnosti celo Zorčič glasoval za svojo lastno razrešitev. Prepričan je, če ne bo koalicija dovolj ostra pri tem, se na takšen način zakoni več ne bodo sprejemali in se stvari ne bodo več premikale.
Pogorelec dvomi v alternativo na levici
Če bi prišlo do predčasnih volitev pravi, da se ne boji za NSi ali SDS, je pa skeptičen do tega, če jim lahko opozicija ponudi kakšno dobro alternativo, boljšo od sedanje vlade. Kljub temu pa še poudarja, da kljub nasprotnemu mnenju v LMŠ, je vlada legitimna. “Dokler imamo demokratično izvoljen parlament, ne moremo reči, da vlada ne more vladati,” pojasni in pri tem še enkrat poudari, da bomo imeli najkasneje v enem letu volitve.
Sara Rančigaj