V tokratnem Objektivu z Aleksandro Jug sta nastopila direktor RTV Slovenija, Igor Kadunc, in programski svetnik, Slavko Kmetič. Poglavitne teme so bile kako in če sploh, RTV skuša doseči objektivnost in optimizacijo poslovanja RTV.
Že pri uvodnem vprašanju o tem, ali je RTV Slovenija objektivna ali ni, sta svetnik Slavko Kmetič in direktor Igor Kadunc stala na povsem drugih bregovih. Medtem ko je Kadunc prepričeval, da so očitki o neobjektivnosti le mnenja, njihove ankete pa da kažejo drugače, je Kraljič nemudoma izpostavil, da obstajajo v informativnem programu oddaje, ki očitno favorizirajo zgolj in samo tako imenovane leve intelektualce in imajo “črne liste” ljudi, ki tja ne morejo prit izrazit svojega mnenja.
Oddaja, ki jo je še posebej izpostavil, je Studio City, ker je Studio City pač eksplicitno pristranska. Kadunc tega, ali ankete javnega mnenja, ki jih delajo sami, kaj povedo o problemih z objektivnostjo in ali bi morali naročiti vsaj kakšno zunanjo, neodvisno preverjanje javnega mnenja, ni problematiziral.
Pristransko poročanje
Voditeljica je direktorja Kadunca tudi soočila z očitki, da se na RTV Slovenija o Trumpu poroča pristransko in neuravnoteženo, da se zanj, na primer, uporablja defamacijske pridevnike kot “razvpiti”. Kadunc tega očitka ni eksplicitno zanikal, je pa načel vzporedno razpravo o tem, da “pač objavljajo določena dejstva o Trumpu, ki se jih da v ZDA dobiti“. Tega, ali so to preverjena dejstva ali mnogokrat, kakor jih Trump sam imenuje, “lažne novice o njem“, ni problematiziral oziroma se je razpravi o tem izognil.
Kadunc je tudi povedal, da dobiva, ko kaj ni v redu, opombe iz obeh polov – levega in desnega, s čimer je najbrž želel ponovno poudariti, da je večina kritik na račun objektivnosti RTV Slovenija pravzaprav mnenj, ne pa dejstev na katera bi se lahko naslonili, kot se je možno na njihove ankete javnega mnenja.
Slabo vodenje
Kadunc je naslovil tudi očitke o slabem vodenje tako imenovanega javnega servisa, še zlasti očitka, ki mu ga je navedla voditeljica, da so lani pridelali 3 milijone evrov izgube. Njegov odgovor je bil, da izguba ni plod njegovega slabega vodenja, ampak štirih drugih dejavnikov, na katere ni mogel vplivati:
- Razpolagajo s 6 milijoni evrov manj kot leta 2012.
- Plače v javnem sektorju so se povečale za 25 odstotkov.
- Inflacija je bila 8 odstotna.
- RTV Slovenija je imel prej možnost izrednega dobička iz prodaje delnic, ki so jih ustvarili leta 1998, s čimer je lahko pokrival izgubo iz poslovanja in s tem ustvarjal vtis dobičkonosnosti ali vsaj “pozitivne ničle” v razmerju do obdobja, v katerem je direktor Kadunc.
O nagrajevanju tistih, ki naj bi med epidemijo delali več, je povedal, da so si izračunali, da jim po odredbi vlade za ta namen pripada 100 milijonov in da je v to “košarico” pač padla tudi Erika Žnidaršič, v zadnjem času sporna zaradi udarniških Tarč, naperjenih proti vladi.
Kmetič je izpostavil, da direktorji RTV Slovenija niso menedžerji, ampak upravljalci, ki skupaj z novinarji ustvarjajo, kakor se jim zdi prav, nadzorni svet in programski svet pa pri tem nimata nobene besede. Očital je, da se je do leta 2012 zapravljalo “razkošno” in da se je, denimo, v primerjavi s hrvaško nacionalko izjemno malo ustvarjalo. Voditeljica je nato Kadunca še opozorila na dejstvo, da si je tudi naša hiša v preteklosti želela izposoditi ali odkupiti nekatere dokumentarce iz arhiva RTV Slovenije, a da je odgovor vedno bil, da “ni cenika“.
Kadunc se je odzval, da ne ve, kaj je narobe s cenikom in da bo preveril, ker drugače svoj arhiv tržijo. Na neproduktivnost se je odzval, da so lani imeli svojo serijo, da jo snemajo tudi letos in da njihov “budžet” omejuje tudi 17. člen Zakona o slovenskem filmskem centru, ki od njih zahteva, da za filmsko produkcijo namenjajo 1,7 miljona evrov, kar močno zareže v njihove lastne produkcijske zmožnosti. Celotno oddajo si lahko ogledate na priloženem video posnetku.
Aleš Ernecl