Prihodnji teden bosta v Državnem zboru RS dve izredni seji. Med drugim bodo poslanci odločali o opozicijski noveli Zakona o drugem tiru. Državni zbor pa še ne bo glasoval o razrešitvi predsednika Državnega zbora RS Igorja Zorčiča, kar je v petek predlagal Zorčič sam. Takšen predlog namreč ni dobil zadostne podpore, saj so ga podprli le v opozicijskih LMŠ, SD, Levici, SAB in v Poslanski skupini nepovezanih poslancev.
Predstavniki preostalih poslanskih skupin (SDS, NSI, SMC, DeSUS in SNS) so po premoru, ki so ga zahtevali, glasovali proti, brez obrazložitve svoje odločitve. Opozicija se je sicer takoj obregnila ob to in vrnila udarec. Na majski seji DZ še še ne bo na mizi sprememb treh davčnih zakonov (novel zakona o davku na dohodek pravnih oseb, o dohodnini ter o davku na dodano vrednost), za katere je vlada predlagala obravnavo po nujnem postopku. A predlog za nujni postopek na seji kolegija ni dobil zadostne podpore, saj so zanj glasovali le poslanci koalicijskih SDS, NSi in SMC ter opozicijskih DeSUS in SNS, ki na kolegiju nimajo zadostne večine. Koaliciji in opozicijskih DeSUS in SNS ni uspelo potrditi tudi terminskih programov dela državnega zbora za mesec junij in julij. V LMŠ, SD, Levici, SAB in v Poslanski skupini nepovezanih poslancev predlogov namreč niso želeli podpreti dokler nepovezani poslanci ne bodo dobili pravice do sodelovanja v delovnih telesih.
Se je pa kolegij predsednika Državnega zbora RS v petek dogovoril o sklicu seje, ki se bo začela 17. maja, osrednja točka bo obtožba predsednika vlade, ki so jo vložili v opozicijskih LMŠ, SD, SAB in Levici. Janezu Janši očitajo kršenje več členov Ustave RS in zakonov, med drugim s tem, da naj bi si vlada prisvojila vse pristojnosti upravljanja z epidemijo covida-19 in da ni naročila vseh cepiv proti covidu-19, ki bi jih lahko. Janši očitajo tudi pritiske na medije in na tožilstvo.
Do sedaj je praksa bila taka
Za Nova24TV je na temo aktualnega političnega dogajanja v oddaji Temi dneva spregovoril politični analitik Miloš Čirič. Glede nedavnega nastopa Igorja Zorčiča v medijih, kjer trdi, da odstop predsednika Državnega zbora RS ni parlamentarna praksa sama po sebi, če ta človek ni več član koalicije, je Čirič uvodoma povedal, da očitno od sedaj naprej to res ni več praksa. “Do sedaj je namreč praksa bila taka. Do sedaj je še vsak odstopil takoj, ko se je takšna stvar naredila. Počakal je, da se formira koalicija in odstopil. Tako sta odstopila tako Matej Tonin kot tudi Dejan Židan.” Na vprašanje, če si želi Zorčič volitve, je Čiriča odgovoril, da ne. “Ljudje smo si različni. Zorčič je imel en kapital. Še zdaj mislim, da je bil dober predsednik DZ. Dejstvo pa je, da dokler je na tem položaju, ima več medijskega in drugega vpliva. Ko bo samo poslanec, mu to vse skupaj pade.”
Glede na to, da je koalicija najprej vložila predlog za odstop Zorčiča z 47 glasovi, nato drugi predlog za razrešitev na katerem je bilo 38 podpisov, nato pa so v petek na kolegiju Državnega zbora RS zavrnili predlog Zorčiča, da bi se o njegovi razrešitvi odločalo v torek, bi se marsikdo, ki ne pozna političnega dogajanja v Sloveniji vprašal, za kaj se vendar gre. Čirič je pojasnil, da je dejstvo, da se Zorčič dobro zaveda, da manjkata najmanj dva poslanca, ki ne moreta biti tam, zato si to Zorčič želi. “To je podla igra, če se tega zavedaš, pa to predlagaš”, je povedal in dodal, da gre na drugi strani za normalno politično igro, da se zavzameš za glasovanje, ko nekateri tvoji politični nasprotniki manjkajo. “To ni demokratična pot. Je legitimna, ni pa legalna.” Ker je iz opozicijskih vrst mogoče slišati kritike, da manjšinska poslanca nikoli nista bila jeziček na tehtnici, je na to Čirič odgovoril, da to ne drži. “Večkrat sta že bila. Tipičen primer se je zgodil v primeru Janeza Drnovška,” je spomnil.
Koalicija ima dovolj glasov
Čirič meni, da menjava Zorčiča ne bo več trajala dolgo. “Koalicija ima namreč dovolj glasov in to bodo tudi speljali.” Prav tako Čirič meni, da bo vlada do konca speljala zadane projekte. “Če bi bilo potrebno, lahko minister Zdravko Počivalšek še vedno odstopi in gre v parlament. Ampak v tem trenutku imajo 47 glasov,” je bil jasen.
Na zaplet okrog razdelitve mest v poslanskih telesih za nepovezane poslance Čirič gleda podobno, kot na Zorčičevo igro. “To je potrebno razrešiti v paketu. Ko enkrat odpreš Pandorino skrinjico, se zgodi tudi druga stvar,” je bil jasen in dodal, da meni, da se bo ta zgodba nadaljevala. “Pismo evropskih poslancev ne glede na podpisnike zame ni problematično. Opozarja namreč, da moramo na novo premisliti, če je pot po kateri hodimo pot v demokracijo ali pot v uničevanje drug drugega. Če smo neka skupnost, potem bi nekako morali pomagati drug drugemu in najti neke skupne rešitve. Vsaj za te najbolj pomembne stvari. Seveda se razlikujemo v nekaterih stvareh. Nekatere stvari pa so tako pomembne, da se je potrebno najti skupaj.”
Lep primer je bila po njegovih besedah zgodba s pandemijo, ko se je ena stran trudila iskati načine, kako oteževati pot. Sedaj je nastopil drugi del, ki je še hujši in dosti bolj pomemben. “Pandemija je res zahtevala človeške žrtve, ampak sedaj sledi čas prestrukturacije celotnega svetovnega reda, svetovnega gospodarstva. Kdor bo to zamudil, bo zaostal. To je tako pomembno, da bolj ne bi moglo biti. V tej fazi nujno potrebujemo neko soglasje, kar pa je težko dosegati glede na dogajanje v parlamentu. Nivo parlamenta je poden od podna. Besede, ki se tam izrekajo, jim mi svojim otrokom ne bi dovolili.”
Nina Žoher