Preiskovalna komisija o ugotavljanju zlorab v zadevi Franc Kangler in drugi ugotavlja, da bo potrebno spremeniti zakonodajo zlasti na področju delovanja policije, saj so ugotovili določene zlorabe pri hišnih preiskavah. Predlagali pa bodo tudi, da bodo na ministrstvu za pravosodje na voljo seznam zapriseženih prič v hišnih preiskavah. Predsednik parlamentarne preiskovalne skupine Dejan Kaloh je pojasnil, da so zaznali tudi druge anomalije, denimo nezakonite vpoglede v evidence državljanov, izmene operativno-komunikacijskih centrov pa so vodstvo ministrstva za notranje zadeve obveščale selektivno glede na politično pripadnost ministrov, zato se mu zdijo nujne spremembe v zakonodaji.
Nekateri ministri so želeli poročila policije, nekateri ne. Nekdanji minister Boštjan Poklukar je želel v teh poročilih, po Kalohovih besedah, celo osebne podatke posameznikov. Sicer pa je bil sprejet sklep o sumu storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic zoper kriminalista s policijske uprave Maribor Aleksandra Geršovnika.
Kaloh je v oddaji Tema dneva pojasnil, da so člani komisije sprejeli sklep, da naznanijo sum kaznivega dejanja zlorabe položaja. Denimo kriminalisti so z obljubami pritiskali na priče in s tem obremenili želeno tarčo. “Nanaša pa se namreč na to, da je priča Srečko Hvauc izpovedala, da je dotični kriminalist /…/ ponudil dogovor z tožilcem, če bo priča Srečko Hvauc obremenila Franca Kanglerja,” je pojasnil. Ponudil mu je pogojno kazen, Kaloh pa je prepričan, da je v tem primeru policist osumljencu ponudil dogovor za kar meni, da je huda zloraba položaja oziroma storitev kaznivega dejanja.
Temu je sledilo soočenje, kajti Geršovnik je vse zanikal. Po soočenju se je izkazalo, da je Geršovnik zelo “nervozen”, Hvauc pa je še enkrat potrdil svoje besede. Poleg tega preiskovalna komisija razpolaga tudi s pričanji drugih tajnih prič, ki so potrdile podobne zgodbe. “Potrdili so tezo, da je kriminalist Srečko Hvauc ne samo njemu, temveč tudi drugim ponujal takšne nezakonite dogovore, da se bo on s tožilci dogovoril za znižanje kazni, če bodo dotične priče obremenile Franca Kanglerja,” je še dodal. S tem namenom so s sklepom komisije naznanili sum kaznivega dejanja zoper uradni položaj in pravice dotičnega.
Tudi v državnem svetu so bili deležni pritiskov
Pričanje predsednika državnega sveta Alojza Kovšce ocenjuje kot zelo pomembno pričanje, saj je slednji povedal, da so se ob ustanavljanju komisije v državnem svetu pričeli izvajati nenavadni pritiski, najprej s strani komisije za preprečevanje korupcije – KPK. “Tam je ena uslužbenka brez kakršnihkoli uradnih poti na nek način zasliševala zaposlene v državnem svetu in naročala naj določenih mailov ne brišejo, kajti naj bi ta elektronska pošta izkazovali korespondenco, ki jo bodo oni uporabljali. Potem se je še tukaj oglasilo društvo tožilcev, kjer so podobno javno govorili, da je odreditev parlamentarne preiskave nedopustna v kontekstu vmešavanja ene oblasti v drugo. Pričanje Kovšce pa deluje ravno obratno, da so se ravno drugi organi vtikali v državni svet, ki je del zakonodajne veje oblasti,” je pojasnil Kaloh.
Kaloh po letu dni predsedovanja komisiji opaža, da so bili pod številnimi pritiski policistov, ki so nezakonito vpogledovali v osebne podatke, bodisi navadnih državljanov, bodisi politikov. “Dobili smo izrazito odklonilno stališče s strani specializiranega državnega tožilstva, da o tem nimajo pristojnosti,” je še dejal Kaloh. Sam je v nadaljevanju kot pravnik s pomočjo strokovnih sodelavcev spisal dobro argumentirano mnenje, da temu ni tako. “Na osnovi tega nam je višje sodišče dovolilo oziroma naročilo predajo teh podatkov, zato smo že danes lahko zaslišali prvega policista o vpogledih v osebne podatke državljanov, kot tudi politikov,” je pojasnil. Med drugim je tako vpogledoval v osebne podatke takratnega obrambnega ministra Karla Erjavca . “Zelo pomenljivo je to, da je ta dotični policist pogledal v podatke Erjavca pet dni pred sam interpelacijo, čeprav policist trdi, da je šlo za naključje.”
Dobrega pol leta kasneje se je vlada zamenjala, v komisiji pa močno sumijo, da to niso bili naključni vpogledi. “Ampak, da se je verjetno ustvarila neka širša mreža, ki je spremljala politično konkurenco,” je prepričan in pri tem še spomni na nekatere nezakonite vpoglede v mape poslancev, na kar sta opozorila poslanka SMC Monika Gregorčič in poslanec Jožef Horvat iz Nove Slovenije. Pojasnjuje, da po vsej verjetnosti vpogledi niso bili naključni, sploh ker so se dogajali v delikatnem času, ko se je sestavljala nova vlada in upa, da jim bo skozi preiskavo uspeli ugotoviti, da je ostala neka neformalna mreža, ki sta jo vzpostavila morebiti tudi takratni notranji minister Poklukar ter sekretar za nacionalno varnost Damir Črnčec.
Kaloh o vsebini končnega poročila ne želi govoriti, bo pa znana konec leta, saj zaslišanja in preiskave še potekajo. Želijo pa predlagati kup sprememb na področju opravljanja hišnih preiskav in da se na ministrstvu za pravosodje ustvari seznam zapriseženih prič ter da se le-te ne zbirajo po prijateljskih linijah. “Kup enih zadev bomo potem seveda predlagali, da sistem ne bo imel takšnih velikih težav kot jih je imel Kangler in denimo Hvauc, ki pravi, da so mu kriminalisti uničili življenje. To smo mi kot komisija enostavno dolžni storiti.”
Sara Rančigaj