Po ZDA se je pričela širiti nova “religija”, ki postaja prevladujoča religija. Vsekakor pa najmočnejša, sploh v zadnjem letu. Zdi se, da je v zadnjem letu prevzela skoraj vsak del vladajočega razreda: korporacijsko Ameriko, osrednje medije, Hollywood in Silicijevo dolino ter demokratsko stranko, ki sedaj nadzoruje zvezno vlado. Ta nova religija je “wokeism” ali “prebujenost”. Njena temeljna načela so: misliti si najslabše o vseh; verjeti, da se je cel svet zarotil proti vam; prepričanje, da je biti žrtev pomeni biti svetnik in da so vsi, ki niso heteroseksualni beli moški, zatirani.
Wokeism ima tudi svojo verzijo 10 zapovedi, v smislu: Ne misli s svojo glavo, ne imej nasprotnih prepričanj, vsekakor pričaj po krivem proti bližnjemu, če bližnji ni “prebujen” ali “woke”. Za nevernike je predvidena kazen v smislu: odpoved, izključitev, “izgon v divjino”, finančni in družbeni propad. “Seveda ima Wokeism svoj besednjak. Povedati svojo resnico, svoje doživljanje nečesa, mikroagresija, biti zaveznik. O tem bi bilo potrebno razmišljati kot o religiji, saj jo tako dojemajo njeni sledilci. Pravzaprav ne gre za skupek političnih idej, ne morete razglabljati o tem, ni tako kot konservativizem in liberalizem. Je globlje od tega,” glede wokeisma poudarja politični komentator Steve Hilton.
Wokeizem je največja grožnja, s katero se soočajo v ZDA, saj je rezultat stoletnih naporov spodkopavanja in uničevanja vrednot, idealov in svoboščin, na katerih je bila ta dežela zgrajena. Gre za resničnega notranjega sovražnika. “Z njim se je potrebno soočiti in ga premagati. Ampak, da to dosežemo, je potrebno svojega sovražnika najprej spoznati. Od kod se je ta vzel?,” je Hilton poudaril za Fox News. Če je po besedah Hiltona, kdo pomislil, da se je vse to vzelo iz Twitter računa demokratske članice predstavniškega doma Alexandrie Ocasio-Cortez ali je povezano s smrtjo Georgea Floyda, se je uštel.
“To, kar vidimo danes, ni le bežen kulturni pojav, to je uresničitev skrbno načrtovanega boja za uničenje naše družbe, ki se je začel pred stotimi leti. Začel se je v Nemčiji leta 1923 na Inštitutu za družbene raziskave, ki je del Goethejevega inštituta na univerzi v Frankfurtu. Skupina marksističnih filozofov se je zbrala, da bi razpravljala o osrednjem vprašanju: Zakaj revolucija delavskega razreda, ki sta jo Marx in Engels napovedovala kot neizogibno posledico kapitalističnega sistema ni prevzela sveta?,” je razkril Hilton in ob tem dodal, da je bil madžarski filozof Georg Lukacs ena izmed ključnih oseb, ki je poskušala razumeti, zakaj se proletariat ni povsod uprl. Njihov glavni zaključek je bil, da se v realnosti ni vrtelo vse okoli ekonomije, kot je mislil Marx. Proletariat so nazaj držali drugi dejavniki, ki so uničili njihovo razredno zavest. Ti dejavniki, ne le kapitalizem, so preprečevali svetovno komunistično revolucijo. In kaj so bili ti dejavniki? Filozofi frankfurtske šole so ugotovili, da gre predvsem za tri: družino, religijo in kulturo.
Namesto preučevanja sveta, so ga želeli spremeniti – na slabše!
Zato so po besedah Hiltona izumili novo kritično teorijo, ki vse to razlaga, ter razlaga tudi kako onemogočiti te temelje. Frankfurtska šola je zatem eno desetletje širila te radikalne ideje. Sčasoma se je več teh filozofov preselilo v New York, kjer so zasedli položaje na oddelku za sociologijo, na univerzi Columbia. Vodilna osebnost, Herbert Marcuse, katerega delo je imelo velik vpliv na ameriške akademske kroge od šestdesetih let dalje, je spremenilo celoten pristop akademikov – namesto da bi preučevali svet, so pričeli razmišljati v smeri, kako ga spremeniti. Sam namen višje izobrazbe naj ne bi bil več izobrazba sama, temveč aktivizem. Posebej vplivna je bila tudi Marcusejeva knjiga “Enodimenzionalni človek”. V njej je namreč predstavil načrt za družbeno revolucijo, ki je prvič vsebovala rasno komponento. Šlo je za zavezništvo rasnih manjšin, liberalnih izobražencev in zunanjih nasilnih agitatorjev, ki bi se dokopali do oblasti. Marcuse je zagovarjal tudi tako imenovano “represivno toleranco” zunanjih nasilnih agitatorjev, kar pomeni, da je potrebno tolerirati nasilje radikalne levice, medtem, ko se desnice nikoli ne sme tolerirati. Kako to izgleda v praksi, smo videli lansko leto. Ena njegovih študentk je bila Angela Davis, ki je postala ena najbolj radikalnih aktivistk 60. in 70. let in je bila aktivna pri Črnih panterjih v Kaliforniji.
Kritična teorija je postala kritična rasna teorija, ki se je širila v 70ih, 80ih in 90-ih letih, dokler ni postala prevladujoča ideologija na študentskih kampusih, ki smo jim danes priča. Eden njenih glavnih zagovornikov je bil Derrick Bell iz Harvardske pravne fakultete, ki se je kasneje znašel sredi polemike zaradi njegovega vpliva na Baracka Obamo. Zatem je prišlo do druge velike poteze združevanja različnih marginaliziranih in zatiranih skupin v eno vseobsegajočo teorijo socialne pravičnosti. Za to je poskrbela Kimberly Crenshaw, ki si je izmislila izraz intersekcionalnost. Leta 1989 je opisala, kako se različni aspekti vaše identitete, kot so rasa, spol in spolna usmerjenost, lahko prepletajo in stopnjujejo vašo zatiranost. “Zakaj vam vse to razlagam? Ko vidimo, kako se Biden na svoj prvi dan v Beli hiši zavzema za to, da bi dečki lahko tekmovali v dekliških športih, znova uvaja usposabljanje o rasizmu za vladne uslužbence in preklicuje izobraževanje o ameriški zgodovini, ko smo priča norim naporom za ukinitev financiranja in odpravo policije, ki nas vsak dan ščiti, ko vidimo, kako se naše vodje ukvarjajo z “woke” signaliziranjem vrlin, medtem ko se humanitarne krize stopnjujejo, se moramo zavedati, da gre za sadeže dreves, ki so bila posejana pred stotimi leti,” je kritičen Hilton.
Obvladovanje jezika je razlog za njihov uspeh
Po besedah Hiltona je razlog za njihov uspeh njihovo obvladovanje jezika. Svoje zlobne, nestrpne ideje skrivajo za besedami, kot so raznolikost, pravičnost in sprejemanje. Seveda so v njihovem resničnem pomenu to dobre stvari. Raznolikost je del narave in že samo zato bi jo morali ljubiti. “Pomembno je, da poskrbimo, da so vsi vključeni v osupljive priložnosti, ki jih nudi Amerika in očitno je, da v preteklosti ni bilo vedno tako. Vendar pa je te pozitivne resnice ugrabila sovražna dogma, da bi ji služile v njeni radikalno destruktivni misiji, katere cilj je zamenjati družino, vero in kulturo z zvestobo novi ideologiji. Torej, ko vaše lokalne oblasti, vaš ponudnik zdravstvenih storitev ali kadrovski oddelek v vašem podjetju začne razlagati v besednjaku wokeisma in siliti delavce, da se odrečejo svoje belskosti, ko se vaši vnuki vrnejo iz univerze in se obnašajo kot Rdeča garda Maove kulturne revolucije, ko pridejo vaši otroci iz šole in vam povedo, da sedaj vedo, da so pravzaprav rasisti, ko vse to opazite, ta zlobni fanatični teror, ki se je zavlekel v vse aspekte vašega življenja in uničuje kariere, prijateljstva in odnose, se morate zavedati, za kaj pravzaprav gre. To ne bo kar izginilo kot nekakšen trend. Wokeism je na pohodu že sto let. Mašira skozi naše institucije in centre moči, skozi našo kulturo in družbo ter kaže znamenja najhujšega, najbolj totalitarnega režima v zgodovini. Je najbolj zahrbten in nevaren, je notranji sovražnik, ki trenutno zmaguje. Moramo se prebuditi! Wokeism moramo ustaviti z našo lastno revolucijo, se boriti proti njemu, kjerkoli ga opazimo, se mu postaviti po robu. Opozarjamo na njihove prevare: mi imamo prav, oni se motijo. Do dopovedujte vsem, svojemu šefu, šoli svojih otrok, vsem, ki jih poznate. Naj vedo, da smo jih spregledali. Ne glede na to, ali so iskreni verniki ali preprosti člani kulta, ki so jim objave na Instagramu oprale možgane, naj vedo, da so koristni idioti, ki služijo napredku wokeisma v stoletni ideološki vojni proti družini, kulturi in veri. Moramo se združiti in udariti nazaj. To je naslednja revolucija, ki jo potrebujemo!”, je prepričan Hilton.
Sara Kovač