Na Hrvaškem je pred dnevi odjeknila novica o nekdanjem vaterpolistu Perici Bukiću, ki je pred svojo hišo v kraju Bilo, nedaleč od Šibenika, v imenu “urejanja obale”, slednjo uničeval z betoniranjem in si jo tako kot številni drugi želel prisvojiti.
Da bi stvar raziskali in ugotovili koliko je podobnih primerkov, ki gradijo na črno in ljudi preganjajo z javnih površin so se na portalu Morski.hr obrnili na župana Primoštena Stipeta Petrino, ki je z veseljem razložil, kakšne težave so imeli s črno gradnjo.
Petrina je povedal, da je črna gradnja, nezakonito širjenje posesti in prisvajanje obale problem, ki ne pesti hrvaške obale od včeraj, temveč od trenutka ko je bila na obali zgrajena prva hišica.
V Primoštenu so se tega problema lotili tako, da so zgradili več kot 17 kilometrov dolgo sprehajališče, ki teče ob obali. Na tak način so ustvarili fizično pregrado med lastniki hiš ob morju in samo obalo, ki so si jo preden je bilo sprehajališče zgrajeno radi lastili in preganjali druge goste z javnih površin.
Birokratske podgane
Pri tem je Petrina povedal, da projekt ni potekal brez težav. Skozi čas trajanja celotnega projekta so lastniki črnih gradenj, ki so bile v napoto novemu sprehajališču konstantno vlekli niti pri organih pristojnih za varovanje okolja in skušali projekt ustaviti, preprečiti in na vsak možen način onemogočiti.
Petrina je povedal, da je bil nekdanji vaterpolist Perica Bukić zgolj eden izmed prvih, ki so jih prijavili oblastem. “Perica je bil prvi, ki smo mu davnega leta 2005 porušili pomol s tušem,” pove Petrina. Delavci bi gradili sprehajališče naprej, Bukić bi v nekaj dnevih ponovno postavil tuš. Tako so rušili in postavljali trikrat. Zatem so proti Bukiću podali kazensko prijavo, s katero si je po mnenju Petrine, neka “birokratska podgana obrisala rit.” Zgodilo se ni nič, Bukić pa še dandanes zagovarja svojo pravico do pomola.
Ivan Šokić