“Ona v celem videu ni povedala niti enega dejstva. Pojdite si sami pogledat,” je povedal ustvarjalec medijskih vsebin Janez Marinko. Pojasnil je, da z uporabo določenih besed, kot so “strpnost” in “solidarnost”, v videoposnetku želela dajati vtis “žrtve”, da bi sprožila čustveni odziv – enako kot v vseh dosedanjih kampanjah.
Pred zakonodajnim referendumom o Zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS), ki bo potekal v nedeljo, 6. decembra, se je politična aktivistka Nika Kovač znova lotila kampanje, ki temelji predvsem na čustveni manipulaciji. Na njen video se je odzval Janez Marinko iz Slovenske demokratske mladine. Za razliko od Kovačeve je izpostavil vsebino in opozoril na prazno retoriko Kovačeve.
“Ona v celem videu ni povedala niti enega dejstva. Pojdite si sami pogledat,” je uvodoma dejal. Pojasnil je, da z uporabo določenih besed, kot so “strpnost” in “solidarnost” v videoposnetku želela dajati vtis “žrtve”, da bi sprožila čustveni odziv – enako kot v vseh dosedanjih kampanjah. “Ampak naj se dela ona žrtev naprej, mi gremo pa na vsebino zakona,” je dodal.
“Zdaj, zakaj sem rekel, da je bila Nika kontradiktorna? Recimo, da res govorimo o strpnosti pa solidarnosti. Pa če gremo pogledati dejstva. 1 % najbolj plačanih ljudi v Sloveniji vplačuje 17 % celotne dohodnine. Medtem ko pa 42 % najmanj plačanih ljudi, vplačuje samo 0,6 % celotne dohodnine. Mislim pa, da smo lahko tudi kdaj solidarni do teh, ki največ vplačujejo. Iskreno morajo biti hvaležni, da oni sploh delajo v Sloveniji in da hočejo tukaj delati, glede na to, koliko imamo mi visoke davke. Zaradi njih praktično tudi imamo to javno zdravstvo, ki ga oni skozi po zobeh vlečejo,” je nadaljeval Marinko.
View this post on Instagram
Kar je povedal Marinko, drži
Uradni podatki Ministrstva za finance in FURS za leto 2024 kažejo, da je progresivna dohodnina v praksi delovala tako, da je 15.540 zavezancev z dohodkom nad trikratnikom povprečne plače (28.739 evrov), kar predstavlja skoraj 1 % vseh zavezancev, plačalo 17 % celotne odmerjene dohodnine, medtem ko je 656.724 zavezancev z dohodkom do višine minimalne plače (15.046,80 evra), kar je 41,6 % vseh, plačalo le 0,6 % celotne dohodnine oziroma v povprečju 29 evrov na zavezanca. To pomeni, da najbolje plačani nesorazmerno bolj prispevajo v skupno blagajno, kot spodnji del zavezancev.
Marinko poudarja, da z interventnim zakonom profitirajo čisto vsi in da ne bo nihče na slabšem, saj prinaša nižji davek na osnovna živila in najemnine, manjše prispevke za s.p.-jevce, višje pokojnine in še druge ugodnosti. Ob tem izpostavlja, da bo povprečno gospodinjstvo s tem prihranilo 200 do 300 evrov na leto in tistim, ki pravijo, da jim to nič ne pomeni, predlaga: “Vsem tem ljudem bom jaz rekel: dajte vi meni nakazati na moj TRR 200 do 300 evrov na leto. Vsako leto. To pa ne bi, a ne?”
Meni, da tisti, ki bodo glasovali proti zakonu, v prihodnjih letih izgubijo pravico pritoževati se nad visokimi cenami v trgovinah, visokimi najemninami ali visokimi davki nasploh in ob koncu zastavlja še logično vprašanje glede delovanja Inštituta 8.marec: “Aja, pa tisti, ki mislite, da se nevladne organizacije, kot je Inštitut 8. marec, ali pa osebe, kot je Nika Kovač, v bistvu borijo za vaše dobro in da bijejo vašo bitko – jih vprašajte, če bi take in tako velike kampanje delale tudi zastonj?”
T. B.