“Je pa res, da so področja, kjer pravzaprav nismo naredili veliko ali skorajda nič, in to je prav področje zdravstva,” je bilo eno redkih iskrenih priznanj iz ust vodje SAB Alenke Bratušek, ki je podpisala nov povolilni sporazum z LMŠ, SD in Levico. Bi jim po takem priznanju znova zaupali vlado v isti sestavi ter zdravstvo, ki so ga pustili v razsulu?
Ne le v vladi Marjana Šarca – nanjo se je namreč nanašala izjava nekdanje premierke, tudi v vladi Alenke Bratušek niso naredili nič na področju zdravstva. V pičlem letu in petih mesecih so zdravstveni resor vodili kar štirje ministri, ki niso v zdravstvu naredili tako rekoč nič. Tomaž Gantar je sicer pripravil spremembe zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju, s katerim je nameraval podhranjenemu zdravstvu zagotoviti dodatnih 100 milijonov evrov, in sicer z izenačitvijo plačila prispevkov vseh zavarovancev. Zakon je nato prinesel zgolj 36 milijonov evrov, kar pa je bil praktično enak znesek, kot ga je zdravstvu odvzela ta ista vlada, ko je povišala DDV. Nato je bila ministrica Alenka Trop Skaza, a le en mesec. Nadomestil jo je Karl Erjavec, ki je bil sicer že minister za zunanje zadeve. Očitno je imel že s tem dovolj dela, zato je mesto prepustil Bratuškovi, ki pa po poročanju Dela za zdravstvo ni naredila nič, kar bi opazili.
Slovenija je po številu zdravnikov na tisoč prebivalcev pod evropskim povprečjem, obenem pa smo v zdravstvo vlagali bistveno manj kot druge primerljive evropske države. Rezultat premajhnega vlaganja v infrastrukturo v zadnjih desetletjih je seveda tudi iztrošenost opreme. Predlog zakona o zagotavljanju sredstev za investicije v slovensko zdravstvo, ki ga je sedanji minister za zdravje predstavil junija letos, ima med drugim v načrtu modernizacijo in optimizacijo slovenskega zdravstvenega sistema, energetsko obnovo številnih objektov, povečanje posteljnih kapacitet, zmanjšanje razdrobljenosti podpornih dejavnosti in obvladovanje visokih tekočih stroškov vzdrževanja. 557 milijonov evrov se namenja razvoju in modernizaciji splošnim bolnišnicam in tudi negovalnim bolnišnicam ter domovom po celi Sloveniji, 214 milijonov evrov pa specialnim bolnišnicam. Minister Janez Poklukar v tem trenutku rešuje tudi čakalne vrste v zdravstvu, NIJZ je te dni pričel klicati bolnike s seznama čakajočih; v okviru nacionalnega razpisa za izboljšanje dostopnosti do zdravstvenih storitev za leti 2021 in 2022 je pogodbo podpisalo 57 ponudnikov zdravstvenih storitev, nekaj jih še pričakujejo.
V sklopu strateških investicij je predvidena tudi izgradnja psihogeriatrične klinike z urgenco, izgradnja raziskovalno razvojnega centra za duševno zdravje z opremo v Univerzitetni psihiatrični kliniki Ljubljana in novogradnja v Psihiatrični bolnici Vojnik, za psihiatrične bolnišnice je namenjenih 50 milijonov evrov. Za investicije v porodnišnice bo vloženih 26 milijonov evrov, 33 milijonov evrov za NLZOH in NIJZ, še 50 milijonov evrov pa je namenjenih za sofinanciranje v izboljšavo infrastrukture na primarnem nivoju. 763 milijonov evrov se namenja še za oba univerzitetna klinična centra. Zakon predvideva še investicijo 200 milijonov evrov za znanstveno-izobraževalne ustanove za enoviti magistrski študij medicine in dentalne medicine ter pripadajoče pedagoške in znanstveno-raziskovalne dejavnosti in dodatnih 50 milijonov evrov za druge znanstveno-izobraževalne ustanove na področju zdravstva.
Strategija predvideva porabo sredstev v obdobju 10 letih, saj nezadostno vlaganje v zdravstvo v preteklosti, ki se danes izraža v 85-odstotni iztrošenosti infrastrukture zahteva srednje- in dolgoročno kontinuirano strateško načrtovanje, ki bo omogočilo izboljšavo slovenskega zdravstvenega sistema. Cilj zakona je predvsem dolgoročna vzdržnost infrastrukture slovenskega zdravstva in zadostno število ustrezno usposobljenega kadra, ki bo lahko odgovor na starajočo se slovensko populacijo.
Sara Bertoncelj