Politični analitik Miran Videtič je komentiral nenavadne rezultate javnomnenjske raziskave, ki kažejo na porast podpore Gibanju Svoboda kljub padcu zaupanja v vlado Roberta Goloba. “Paradoksalno je, da se dvigne podpora Gibanju Svoboda, pade pa podpora vladi. To je res en tak unikum slovenski. To potem res kaže na to, da so z vlado nezadovoljni, ampak da bi volili Gibanje Svoboda – mislim, to je maloumno,” je dejal Videtič.
Po njegovem mnenju Robert Golob kot “obraz” vlade nosi glavno odgovornost za vladne neuspehe, a kljub temu uživa presenetljivo visoko podporo. “Z visoko podporo, ki jo ima, bi lahko delal čudeže, čudimo pa se lahko le količini škode, ki jo naredi,” je oster Miran Videtič.
Po podatkih javnomnenjske raziskave, ki jo je za POP TV izvedel Inštitut Mediana, se je podpora Gibanju Svoboda povečala za 3,5 odstotne točke, medtem ko je podpora vladi Roberta Goloba upadla za eno odstotno točko. Videtič v svojih izjavah izpostavlja nenavadnost tega trenda in ga označuje kot “slovenski unikum”, ki kaže na globlje težave v družbi. Po rezultatih raziskave vlado podpira le še 31,3 odstotka vprašanih, medtem ko ji nasprotuje 54,8 odstotka, delež neopredeljenih pa je 13,9 odstotka.
Med strankami vodi SDS z 21,4 odstotka podpore, sledijo Gibanje Svoboda (17,8 %), Socialni demokrati (5,8 %), Demokrati Anžeta Logarja (4,6 %) in Nova Slovenija (3,8 %). Levica (3,7 %) se približuje neparlamentarnim strankam, kot sta Resnica (3,0 %) in Vesna (2,7 %). Dobra petina vprašanih (21,0 %) ostaja neopredeljenih, 6,5 odstotka jih ne bi volilo nobene stranke, 1,4 odstotka anketirancev pa ni želelo odgovoriti.
Polarizacija kot gonilo politične dinamike
Videtič povezuje porast podpore Gibanju Svoboda z globoko zakoreninjeno polarizacijo v slovenski družbi. “Po porazih, ki so postali stalnica te vlade, se naenkrat meri višja podpora Gibanju Svoboda. Jaz to lahko povežem s tem, da je prestrašeno levo telo, ki si vedno želi novega obraza, mogoče na neki točki razočarano obupalo nad tem novim obrazom. V bistvu nimajo te odgovornosti, da bi se pogledali v ogledalo in se vprašali, ali je ta vlada dostavljala tisto, kar mora neka državotvorna vlada dostavljati, ampak nadaljujejo s tem polariziranjem oz. so orodje v rokah polarizacije družbe,” pojasnjuje.

Meni, da je prav polarizacija tista, ki Gibanju Svoboda, kot ključnemu elementu vlade, omogoča rast podpore kljub vladnim neuspehom. Kot pravi, se mu zdi višja podpora GS in nižja vladi – paradoksalna zadeva in hkrati “slovenski unikum“.
Bistveni problem je širši
“Bistveni problem je širši. Bistven problem so poleg teh javnih merilcev tudi mediji in pa nekritični ljudje, volivci ali pa tisti, ki se jih vpraša po mnenju, ki pravzaprav kažejo tisto nepisano slovensko pravilo, da si Slovenija, Slovenci pravzaprav nikoli niso zaslužili svoje države, saj delajo z njo kot svinja z mehom. Res si tega ne znam drugače razlagati, te neumnosti, ki jo namerijo anketarji,” poudarja.
“Ta podpora GS bi bila danes nekako nerazumna na kakšnih petih odstotkih, šestih odstotkih tistih, ki imajo direktno korist od te vlade. Ne verjamem, da je zdaj teh ljudi 17 odstotkov. Razumel bi, da se je volilno telo preselilo v neopredeljene in da del celo razmišlja, da priložnost da desnici. Ampak da zraste podpora ključnemu dejavniku te vlade, to pa meni kaže na ‘skurjenost’, no, vsaj dela te družbe,” je zaključil dodaja.
Politični analitik Sebastjan Jeretič pa rezultate razlaga kot reakcijo na moč SDS.

“To je polarizacija glede na uspeh SDS-a in ponavadi, ko se SDS prikaže kot spet zelo nevaren, se tisti, ki so bili prej neopredeljeni in jim tudi Golob ni všeč, raje odločijo za to opcijo. To je reakcija in je bila pričakovana,” pojasnjuje Jeretič, ki meni, da bi se tak trend lahko nadaljeval do volitev.
T. B.
