Žiga Štajnbaher, nekdanji predsednik Mladega foruma SD, podmladka koalicijskih Socialnih demokratov, in nekdanji kandidat na listi stranke za parlamentarne volitve, ki se sooča z obtožbo goljufije na škodo EU, je priznal težave z odvisnostjo od drog, alkohola in delno tudi iger na srečo.
Društvu za podporo mladim Romom in Žigi Štajnbaherju se sodi na mariborskem okrožnem sodišču, ker niso izvedli mladinskih izmenjav, za katere so s strani Evropske unije prejeli evropska skupna sredstva v višini 64 tisoč evrov.
Društvo je bilo s strani Štajnbaherja kot zakonitega zastopnika med letoma 2019 in 2021 prijavljeno na tri razpise v okviru programa Erasmus+, ki so bili objavljeni s strani Zavoda za razvoj mobilnosti mladih Movit. Čeprav je bila podana zaveza, da bodo skladno s prijavljenim programom mladinske izmenjave izvedli, tudi z mladimi Romi, do tega na koncu ni prišlo.
Del sredstev šlo za zdravljenje odvisnosti
Evropska delegirana tožilka Tanja Frank Eler je v obtožnici po poročanju STA izpostavila, da je Štajnbaher najmanj 38 tisoč evrov porabil za osebne potrebe, ostalo pa je šlo v korist društva.
Štajnbaher in društvo, ki ga na sodišču zastopa odvetnik Andrej Dežman, se na današnji obravnavi nista zagovarjala, a sta si pridržala pravico, da to lahko storita kasneje. Spomladi lani sta oba sicer krivdo po obtožnici zavračala. Tekom preiskave je Štajnbaher priznal, da so “očitki povezani z njegovo odvisnostjo od drog, alkohola in delno tudi iger na srečo”. Po njegovih besedah je društvo porabilo denar za druge projekte, sam pa si je s sredstvi pokrival tudi stroške za zdravljenje svoje odvisnosti. “Bila je želja, da se izvedejo tudi te aktivnosti, a fizično nisem bil zmožen,” je bil jasen.
Direktor Zavoda Movit Uroš Skrinar je na današnjem zaslišanju povedal, da je Društvo za podporo mladim Romom pred prijavo teh projektov uspešno izvedlo en projekt. Prav tako je spomnil, da je bilo sicer tedaj obdobje epidemije covida-19, kar je omogočalo še večjo fleksibilnost pri izvajanju projektov, a tega društvo v praksi vseeno ni izkoristilo.
Zahteva za izvršbo je bila neuspešna
Ko je bilo ugotovljeno, da se aktivnosti, ki so bile obljubljene, niso izvedle, je bil Štajnbaher večkrat kontaktiran. Ker pa se je ta na vse pretege izogibal sestanku, je sledila vložitev zahteve za izvršbo, ki ni bila uspešna. Po Skinarjevih besedah so ostali v času epidemije izvajali aktivnosti z zamiki, saj do izvedbe izmenjav ni moglo prihajati. Kakor koli, od izvajalcev izmenjav se vseeno pričakujeta stalna komunikacija in podaljševanje pogodb s pomočjo aneksov. Tega pa mariborsko društvo ni storilo, če pa je prišlo do odziva, ta ni bil pravočasen.
V primeru obsodbe Štajnbaherju grozi do osem let zapora, društvu pa denarna kazen, zaplemba premoženja in prisilna likvidacija. Sojenje se bo nadaljevalo v septembru.
S. K.