Vlada v spremembah zakona o tujcih predvideva, da tečaji slovenskega jezika in opravljanje izpitov za državljane tretjih držav ne bodo več popolnoma brezplačni. Po predlogu bi država sofinancirala le še 70 odstotkov cene programa, preostanek pa bi plačali tujci sami. Ukinila bi se tudi možnost enkratnega brezplačnega opravljanja preizkusov iz slovenščine.
Na ministrstvu za notranje zadeve za zdaj pravijo, da je o vsebini še prezgodaj govoriti, saj spremembe šele pripravljajo. A že sam okvirni načrt je dovolj, da so se oglasili tisti, ki živijo od integracijskih programov.
Levi aktivisti na nogah
Franci Zlatar iz Slovenske filantropije opozarja, da ukrep ni dober. Pravi, da bo otežil vključevanje, ker mnogi priseljenci delajo najnižje plačana dela in so pogosto izkoriščani. “Če želimo imeti priseljence, ki so dobro integrirani in znajo jezik, to gotovo ni dober ukrep,” je dejal. Dodaja, da gospodarstvo potrebuje delavce z znanjem jezika in da ukrep ne bo zmanjšal prihoda tujcev.
Miha Blažič iz Ambasade Rog gre še dlje: situacija je po njegovem absurdna. Država si prizadeva dobiti tuje delavce, hkrati pa postavlja pogoj znanja jezika za trajnejša dovoljenja, zdaj pa jim učenje še otežuje.
Integracija ni enosmerna cesta
Resnica je preprostejša. Znanje jezika je osnovni pogoj za delo in bivanje v Sloveniji – še posebej na delovnih mestih v zdravstvu, dolgotrajni oskrbi, gostinstvu in turizmu, kjer tujci pogosto delajo. Če država zahteva jezik, je logično, da ne financira vsega do konca. Sofinanciranje 70 odstotkov je še vedno zelo velikodušno. V večini evropskih držav so že zdavnaj prenehali s popolnoma brezplačnimi tečaji za vse.
Argument, da so tujci na najnižjih plačah in zato ne morejo plačati, ne zdrži. Kdor pride delat in želi ostati, mora biti pripravljen investirati vase. Tako kot si vsak Slovenec plača vozniški izpit, dodatno izobraževanje ali jezikovni tečaj, če ga potrebuje. Davkoplačevalski denar ni namenjen temu, da se tujcem omogoča udobno vključevanje, medtem ko domači ljudje plačujejo vedno višje davke.
Zlatar in Blažič imata seveda prav, da je jezik ključen. Ravno zato naj ga tujci plačajo sami. Integracija ni enosmerna cesta, kjer država vse podari, tujec pa samo pride. Kdor res želi ostati in se vključiti, bo našel denar za svoj delež. Kdor ga noče ali ne more, očitno nima dovolj močne motivacije, da bi bil del te družbe.
Predlog vlade je korak v pravo smer. Končuje se obdobje, ko so se na račun slovenskih davkoplačevalcev financirali programi, od katerih živijo nevladne organizacije, medtem ko se od tujcev pričakuje premalo lastnega truda. Naj si vsak sam plača svoj delež. To ni sovraštvo do tujcev. To je osnovna poštenost do tistih, ki te tečaje že leta financirajo.
T.P.