Janševe vlade so za upokojence vselej pomenile tudi dvig blagostanja, medtem ko so leve vlade, v katerih je čepel Karl Erjavec, kvečjemu pomenile dvig pokojnin v vrednosti nekaj kavic. Tudi levi stric iz ozadja Gregor Golobič je priznal, da je za Erjavca edini motiv v politiki funkcija h kateri spadata varovanje in šofer. Kot je znano pa tudi “nobl” avto v vrednosti 70 tisočakov. Golobič pa je še priznal, da Erjavec ne varuje interesov upokojencev z nizkimi pokojninami. Kot kaže je dovolj dober le za borce in Milana Kučana. Za preživetje upokojencev pa so ključne tudi cene osnovnih življenjskih potrebščin. Janševa vlada je na primer regulirala cene bencina in dizla na en evro, kar pomeni najnižjo ceno v enajstih letih, medtem ko je Šarčeva, cene pogonskih goriv nesramno dvigovala tudi tedaj, ko so padale na svetovnem trgu.
Če še kdo ne verjame, da je v tem težkem kriznem obdobju, samo premier Janez Janša tisti, ki zmore uspešno voditi državo, in da je projekt okoli Karla Erjavca in “lokostrelske” koalicije KUL, že od vsega začetka zavožen, naj verjame vsaj dejstvom. Vrnitev Erjavca na vrh države bi pomenilo nadaljevanje izredno škodljivih političnih praks, ki so v preteklosti morda koristile prvaku stranke upokojencev in njegovim kolegom, obenem pa opeharile tako upokojence kot preostale slovenske državljane. Naj za začetek na kratko obnovimo, kaj vse je Janševa vlada v nekaj mesecih storila za najstarejše pripadnike naše družbe, ki ne uživajo prvorazrednih borčevskih pokojnin oziroma enormne pokojnine bivšega partijskega šefa Milana Kučana ter se iz meseca v mesec borijo za golo preživetje: solidarnostni dodatki v treh protikoronskih zakonih za upokojence z najnižjimi pokojninami, redna ter izredna uskladitev pokojnin in zviševanje odmernih odstotkov za moške.
Navesti gre tudi predviden letni dodatek za 600 tisoč upokojencev v letu 2021, ustanovljen urad za demografijo, več kot 200 milijonov evrov dodatnih sredstev za pokojnine v primerjavi s prejšnjo vlado, 10 milijonov več sredstev za dolgotrajno oskrbo v primerjavi s prejšnjo vlado, razpisanih dodatnih 1100 mest v domovih za ostarele – vse to je le nekaj vidnejših rezultatov te vlade na področju izboljšanja socialnega položaja upokojencev. V manj kot letu dni. Po desetletju neuspešnih levih vlad in po polomu vlade Marjana Šarca, ki zaradi koalicijskih preigravanj ni bila sposobna opravljati temeljnih funkcij, je odgovornost za temeljne izzive države prevzela koalicija strank SDS, SMC, NSi in DeSUS pod Janševim vodstvom. Koalicija je ideološko mešana, zato so v ospredje postavili izpolnjevanje programskih izhodišč, med katerimi je eno izmed ključnih ravno vprašanje socialnega položaja upokojencev.
Ministrstvo je pospešilo aktivnosti za zagotovitev dodatnih kapacitet v domovih za starejše
V letih 2021 in 2022 je Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d.d. ali njen pravni naslednik, zavezana, da ZPIZ-u vsako leto nakaže 50 milijonov evrov. Za namen dolgotrajne oskrbe je 13. vlada v proračunu za leto 2020 namenila 12.251.859 evrov, medtem ko je 14. vlada za namen reševanja problema dolgotrajne oskrbe v skladu z zavezami zapisanimi v koalicijski pogodbi za leto 2021 namenila 22.824.665 evrov in za leto 2022 21.852.200 evrov. Zaradi povečanih potreb po domskem varstvu starejših je ministrstvo pospešilo aktivnosti za zagotovitev dodatnih kapacitet v domovih za starejše. Slednja bodo zagotovljena tako s podelitvijo koncesij, kot z intenzivnim črpanjem evropskih sredstev. Ministrstvo je dne 19.6.2020 že objavilo javni razpis za podelitev koncesij za okvirno 1100 mest. Izveden je bil Javni razpis za sofinanciranje projektov rekreativnih, športnih in kulturnih dejavnosti organizacij upokojencev in delovnih invalidov v letu 2020 v višini 115.000 eur za njihovo družbeno integracijo. S tem se bo nadaljevalo tudi naslednja leta, v večjem obsegu, ki sedaj ni bil možen zaradi epidemije. Ob tej priložnosti se lahko naredi tudi nekaj primerjav med obdobjem prve Janševe vlade in vlade Mira Cerarja.
V obdobju 2004-2008 so se pokojnine povišale za več kot 111 evrov, v času vlade SMC, ki se hvali, da je zvišala pokojnine, pa so se te povišale le za 1,16 odstotka oziroma za dobrih 7 evrov, torej za nekaj kavic. Povprečna pokojnina je 620 evrov, kar je 40 odstotkov manj od leta 2008 obljubljenih Erjavčevih 1.000 evrov. Tudi v času Pahorjeve vlade se upokojencem ni godilo prav nič dobro. Kot primer navajamo kratek zapis s portala Državnega zbora: “Potem pa je leta 2010 prišlo do tega, da so Socialni demokrati – pravzaprav je bil takrat minister dr. Ivan Svetlik – sprejeli zakon, s katerim so praktično izbrisali te državne kmečke pokojnine in to je bil seveda šok za ljudi, oni pa so jih napotili, da naj bi potem dobili neke socialne transferje, ali je to varstveni dodatek, pa še socialna pomoč, vendar je bilo hkrati v zakonodaji sprejeto, da pa se v primeru, če bodo do tega prišli, država usede na njihovo premoženje in plombira njihovo premoženje.”
Ena največjih laži Karla Erjavca, je bila obljuba, da bo dvignil pokojnine na 1000 evrov
Vse leve vlade v katerih je ministroval Erjavec, so bile za upokojence polomija, šele potem ko se je spokal z mesta predsednika upokojenske stranke in je njegovo mesto zasedla Aleksandra Pivec, pa je stranka za upokojence lahko izpeljala tudi nekaj krvavo potrebnih projektov in izboljšala njihov status. Sicer pa je Erjavčeva laž izpred več kot desetletja, da bo pokojnine spravil na “jurja” evrov, le ena v nizu njegovih laži. Kot kaže mu res nič ni sveto, saj je v zadnjem času grdo nalagal celo svoje poslanske kolege. Še preden je dobil zaupanje članov stranke, da so ga ponovno izvolili, je na veliko obljubljal, da DeSUS ne bo zapustil Janševe koalicije, a si je premislil nemudoma, ko je bil izvoljen za vodjo stranke in za neposlušnost celo kaznoval nekdanjega poslanca DeSUS-a Roberta Polnarja – z izključitvijo.
Sicer pa je Erjavčev pravi obraz, pred časom zelo dobro razkrinkal kar levi stric iz ozadja Gregor Golobič: “Stranke imajo neke programe. DeSUS je izrazito one “issue party”. Karel Erjavec je “issue” te stranke in njegova funkcija, ki ni katera koli. “Issue”, ki ga reklamira je skrb za upokojence. Resorji, ki so s tem povezani, se jih bojijo kot hudič križa. Erjavec sistematično noče ministra za delo, ker je njegov politični program status quo.” Kot minister pa moraš po besedah Golobiča delati na spremembi. “Moraš upoštevati realnost. Moraš kaj narediti,” je povedal jasno. “Kaj DeSUS motivira? Kaj Karla Erjavca v politiki zanima, motiv v njegovi politiki je funkcija, h kateri spada varovanje in šofer. To je zgodba, ne koliko je ministrstvo močno. Tam je en ogromen aparat, ki to melje in servisira tega ministra, da živi kot “bubreg v loju” (brezskrbno),” je izpostavil Golobič in dodal, da ta ne varuje interesov upokojencev, ki imajo nizke pokojnine. DeSUS je po besedah Golobiča stranka upokojencev z visokimi pokojninami. Kot zanimivost pa lahko še navedemo, da so paparaci Erjavca lani zalotili z nesramno dragim avtomobilom znamke Porsche.
Šarčeva vlada je nesramno služila z dvigovanjem cen goriv, Janševa pa jih je ohranjala pri 1 evru na liter
Ključne za boljši gmotni položaj upokojencev pa so prav cene osnovnih življenjskih potrebščin, tudi pogonskih goriv. Ob tem gre kot primer navesti dejstvo, da sta bila prav po zaslugi Janševe vlade bencin in dizel ustaljena na en evro za liter. Regulirani ceni pogonskih goriv en evro za liter sta znašali toliko od 7. aprila. Bencin je nazadnje manj kot en evro za liter stal v 14-dnevnem obdobju od 7. aprila 2009, ko je bil pri 0,996 evra za liter, dizelsko gorivo pa je točno en evro za liter stalo v 14-dnevnem obdobju po 1. marcu 2016. Ob tem je potrebno povedati, da je vlada po potrebi zniževala trošarine, da bi tako ohranila cene goriv pri enem evru. Cene pogonskih goriv pa so tudi po liberalizaciji trga v začetku oktobra, ostajale 1 evro za liter. Smo bili pa zato v obdobju Šarčeve vlade priča ravno obratnemu procesu. Tudi ko so padale cene nafte na svetovnih trgih, je Šarčeva vlada cene goriv še naprej dvigovala, s čimer je nesramno služila na račun slovenskih davkoplačevalcev. Tako so za primerjavo, cene tedaj znašale: liter 95-oktanskega bencina 1,298 evra, liter dizla pa 1,276 evra, in sicer konec septembra 2019.
Domen Mezeg