V nedeljo, 11. oktobra 2026, bodo slovenski volivci sočasno odločali o štirih referendumih – enem zakonodajnem in treh posvetovalnih. Vladajoča koalicija strank SDS, NSi, Demokrati, SLS in Fokus, ki jo v parlamentu podpira tudi Resni.ca, volivce odločno poziva h glasovanju »štirikrat ZA«.
Na drugi strani tranzicijska opozicija – predvsem Gibanje Svoboda, Socialni demokrati in Levica – ter njej naklonjen del civilne družbe pozivata k drugačnim odločitvam, predvsem k zavrnitvi novele zakona o parlamentarni preiskavi.
Državna volilna komisija je priprave za 1.698.526 volilnih upravičencev že zaključila. Uradna kampanja, v katero se je prijavilo 27 organizatorjev, se izteče 9. oktobra ob polnoči, ko nastopi volilni molk. Splošno glasovanje bo v nedeljo, 11. oktobra, med 7. in 19. uro, predčasno pa 6., 7. in 8. oktobra na sedežih upravnih enot v okraju stalnega prebivališča. Predčasno glasovanje zunaj okraja stalnega prebivališča tokrat ni mogoče; na dan glasovanja je glasovanje zunaj okraja mogoče, če volivec o tem pravočasno obvesti okrajno volilno komisijo, najpozneje v zadnjo sredo pred nedeljo.
Posvetovalni referendumi niso pravno zavezujoči. Za zakonodajni referendum veljajo strožja pravila: zakon je zavrnjen le, če proti njemu glasuje večina tistih, ki so oddali veljavne glasovnice, in če ti glasovi proti hkrati predstavljajo najmanj petino vseh volilnih upravičencev. Za zavrnitev zakona je tako potrebnih najmanj 339.706 glasov proti.
Zakonodajni referendum: parlamentarna preiskava
Prvo vprašanje se glasi: »Ali ste za to, da se uveljavi zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o parlamentarni preiskavi (ZPPre-B), ki ga je sprejel državni zbor na seji dne 26. maja 2026?« Zahtevo s 44.619 podpisi so vložili znani levičarski akterji in aktivisti, med njimi Franco Juri, Pavel Gantar, Spomenka Hribar, Gregor Tomc, Rastko Močnik, Igor Vidmar in Vlado Miheljak. Državni zbor je referendum razpisal 23. julija. Vladna novela oži krog tistih, ki lahko pred ustavnim sodiščem takoj izpodbijajo sklep o uvedbi preiskave. To možnost ohranjata le Sodni svet (če meni, da preiskava posega v neodvisnost sodstva) in generalni državni tožilec (če meni, da posega v neodvisnost tožilstva). Sodišče mora o takšni zahtevi odločiti prednostno. Preiskovanec s tem ne ostaja brez pravic: če meni, da so mu bile med postopkom kršene ustavne pravice, lahko vloži tožbo v upravnem sporu, a šele po prejemu končnega poročila komisije. Preiskave torej ne more več ustaviti že na samem začetku. Septembra 2026 je v dogajanje poseglo tudi ustavno sodišče. Z delno odločbo, sprejeto 10. septembra in objavljeno 18. septembra, je soglasno razveljavilo določbo takrat veljavnega zakona, po kateri državni zbor ni smel imenovati komisije, dokler sodišče ni odločilo o ustavni presoji. Samodejni zastoj po oceni sodišča preveč ohromi parlamentarno preiskavo, ki je ustavna vrednota. Zakonsko predvideni 60-dnevni rok je zgolj instrukcijski (usmerjevalni); leta 2025 so ustavne zadeve v povprečju reševali 456 dni, zato bi blokada lahko trajala leto in pol ali celo dlje. Hkrati je sodišče poudarilo, da pravnega varstva pred začetkom preiskave ni mogoče povsem izključiti. Ta odločitev sicer velja za stari zakon, ne pa za novelo ZPPre-B. Novela zato trajno odpravlja samodejni zastoj in posamezniku, ki je predmet preiskave, odvzema možnost, da akt o odreditvi izpodbija še pred njenim začetkom.
Koalicija poudarja: preiskave morajo teči, ne pa leta čakati pred vrati sodišča, kar je s svojo argumentacijo potrdilo tudi ustavno sodišče. Opozicija in pobudniki referenduma po drugi strani trdijo, da novela preiskovancem jemlje pravice. V resnici pravno varstvo ostaja. Spremeni se le to, da preiskave ne more več takoj ustaviti vsak, ki jo želi namerno zavleči. Stara ureditev je omogočala večletne blokade, parlament pa po 93. členu ustave potrebuje učinkovito orodje za nadzor nad oblastjo. Oznako »politična policija« koalicija odločno zavrača, saj gre za standardni ustavni instrument državnega zbora. To je edino izmed štirih vprašanj na oktobrskem glasovanju, s katerim lahko volivci neposredno potrdijo že sprejeti zakon. Glas ZA pomeni, da parlamentarne preiskave ne bodo znova obtičale v neskončnih pravnih zastojih.
Posvetovalni referendum: socialna pomoč in družbeno koristno delo
Drugo vprašanje se glasi: »Ali ste za to, da se pravica do denarne socialne pomoči za delovno sposobne osebe, ki nimajo objektivnih ovir za delo, pogojuje z njihovim aktivnim opravljanjem družbeno koristnega dela?« Predlagatelji v vladni koaliciji in stranki Resni.ca želijo preveriti voljo ljudstva, ali naj se prejemanje državne pomoči končno pogojuje z aktivacijo delovno sposobnih, ki bi opravljali dela, kot so čiščenje javnih površin, pomoč v domovih za starejše ali podobno delo v lokalni skupnosti. Ranljive skupine, kot so invalidi, bolni, starejši in osebe z drugimi objektivnimi ovirami, bi seveda ostale popolnoma izvzete.
Ključna argumenta za ta ukrep sta dolgoročna vzdržnost socialnega sistema in odločno preprečevanje zlorab davkoplačevalskega denarja. Po drugi strani pa tranzicijski nasprotniki vneto opozarjajo, da gre menda za prisilno delovno obveznost revnih, ki naj bi stigmatizirala prejemnike in sploh ne bi reševala resničnih vzrokov revščine, med katere uvrščajo nizke plače, pomanjkanje ustreznih delovnih mest ali ovire pri usposabljanju. Čeprav končni izid referenduma parlamenta pravno ne zavezuje, pa lahko postane trdna podlaga za poznejše zakonodajne spremembe.
Posvetovalni referendum: volilna pravica na lokalnih volitvah
Tretje vprašanje se glasi: »Ali ste za to, da imajo pravico voliti na lokalnih volitvah v Republiki Sloveniji državljani Republike Slovenije ali druge države članice Evropske unije, ne pa tudi državljani tretjih držav, ki niso državljani Republike Slovenije?« Državni zbor je 15. junija 2026 sprejel spremembe zakona o lokalnih volitvah, ki volilno pravico na lokalni ravni omejujejo le na državljane Slovenije in EU. Pobudniki zakonodajnega referenduma so pobudo umaknili dan pred predvidenim začetkom zbiranja 40.000 podpisov. Novela je zato po objavi v Uradnem listu začela veljati 2. septembra. Ustavno sodišče je 10. septembra v zadevi št. U-I-145/26 zavrnilo predlog za začasno zadržanje, zato državljani tretjih držav s stalnim prebivališčem na lokalnih volitvah 15. novembra 2026 ne bodo volili. Presoja ustavnosti zakona se sicer nadaljuje.
Oktobrski referendum je posvetovalni in se nanaša na splošno načelo, ne pa na že uveljavljeni zakon. Koalicija utemeljuje, da je volilna pravica izvorno vezana na državljanstvo in da jo tujci iz tretjih držav lahko pridobijo z naturalizacijo. Opozicija in nevladne organizacije pa opozarjajo, da so dolgotrajni prebivalci tesno vključeni v lokalno skupnost, da plačujejo davke in da Slovenija to pravico priznava že od leta 2002. Evropske ureditve pri tem niso enotne.
Posvetovalni referendum: RTV-prispevek
Četrto vprašanje se glasi: »Ali ste za to, da se ukine obvezno plačevanje prispevka za programe Radiotelevizije Slovenija?« Prispevek trenutno znaša 14,02 evra na mesec. Po letnem poročilu RTV Slovenija za leto 2025 je zavod zbral 158,04 milijona evrov skupnih prihodkov, od tega 109,59 milijona evrov oziroma 69,3 odstotka iz naslova prispevka.
Povprečno število zavezancev je bilo 639.903, sami prihodki od poslovanja pa so znašali 152,14 milijona evrov. Koalicija in Resni.ca pravita, da se medijske navade spreminjajo, da prispevek mnogi dojemajo kot davek ne glede na dejansko spremljanje programov in da bi proračunsko financiranje omogočilo večjo preglednost ter racionalizacijo. Ob tem poudarjajo, da vprašanje nikakor ne pomeni ukinitve javnega zavoda. Društvo novinarjev Slovenije, Sindikat novinarjev Slovenije in del opozicije pa opozarjajo, da je namenski prispevek ključna varovalka pred političnimi pritiski. Če bi financiranje namreč teklo neposredno iz proračuna, bi bila višina sredstev povsem odvisna od vsakokratne vladajoče večine. Ukinitev tega ne odpravi kot stroška za državo in državljane, temveč ga zgolj prestavi na drug proračunski vir.
Petra Janša, Demokracija