Po tem, ko je ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport pripravilo novelo Zakona o visokem šolstvu, naj bi bila ta poslana v usklajevanje s ključnimi deležniki in nato poslana v javno obravnavo. Pravnik Matej Avbelj je na pravnem informacijskem spletnem portalu IUS-INFO opozoril, da je obravnava trajala zgolj 10 dni, o vsebini pa ni veliko znanega, razen nekaj povzetkov. “Temu se reče e-demokracija. Jalovo in neprepričljivo,” je izpostavil Avbelj in dodal, da je pri vsem skupaj trpelo in še bo trpelo pravo.
Po prepričanju Avblja novela, ki naj bi uresničevala odločbo Ustavnega sodišča in naj bi sledila priporočilom Računskega sodišča, predstavlja paradigmatični primer zanikanja temeljnih načel vladavine prava. Ker pa novela na osnovi deklarativne uresničitve odločbe Ustavnega sodišča dodatno krši ustavo, to predstavlja očitno zlorabo prava, je jasen Avbelj in ob tem opozarja, da na očitno protiustavnost novele opozarjajo javni pravniki vseh barv in provenienc.
Na številnih mestih kršena temeljna načela vladavine prava
Predlog novele ZViS namreč ne uresničuje odločbe Ustavnega sodišča iz leta 2011, saj je pojem javne službe opredeljen nedoločno in kontradiktorno, vsebina pa je votla. Na številnih mestih so kršena temeljna načela vladavine prava, posebno pa prepoved retroaktivnosti in načelo določenosti, ob tem pa ni mogoče razbrati, da bi novela zasledovala javni interes. Predlog je v nasprotju z nomotehnično doktrino, ker spreminja večji obseg zakona, kot je za pravno obliko novele še dopustno.
“Predlog novele je nesklepčen in v več delih nasprotuje samemu sebi. Tako, na primer, predlog poudarja, da se z javno službo v Sloveniji zagotavlja trajno in nemoteno izvajanje visokošolske dejavnosti, hkrati pa predlaga, da se koncesije za izvajanje javne službe v visokem šolstvu podeljujejo le za 8 let. Taka ureditev je nevzdržna z vidika študentov ter visokošolskih zavodov in predstavlja podlago za politično kontrolo nad visokošolskim izobraževanjem s strani vsakokratne oblasti,” poudarja Avbelj.
Prav tako pa Avbelj opozarja, da je predlog novele nomotehnično povsem neuravnotežen, saj je regulacija tega bolj usmerjena na zasebne kot pa na visokošolske zavode, kar je v nasprotju z zahtevami Ustave RS. Večina predloga, konkretneje 90 odstotkov določb predloga, je osredotočena na zasebne visokošolske zavode, s čimer po mnenju Avblja želijo poslabšati že tako slabši položaj.
Brezbrižen odnos do šolstva in zakona kažejo tudi tisti, ki so del njega
Oblast se je odzvala medlo, namreč, najprej je ta dejala, da novela še ni prišla v javno obravnavo in da zato ni čas za kritične zaključke. “Ko je bila objavljena, pa so nas pristojni mirili, da predlog novele zakona sploh še ni pisan v pravnem jeziku. To, če ga preberete, drži – a kaj naj bi to sploh pomenilo? Je ministrstvo objavilo prosti, doživljajski spis? Morda pesmico za lahko noč?” izpostavlja Avbelj in poudarja, da je naravnost neverjetno, da nekateri deležniki pri pripravi zakona, ki predstavljajo najbolj ugledne slovenske univerze, trdijo, da je ta sprejemljiv, kljub temu, da krši temeljna načela Ustave RS in ni spisan v pravnem jeziku.
Očitno obstaja široko sprejeto prepričanje, da se v pravni jezik lahko zapakira prav vse
Povedano pomeni po besedah Avblja eno samo, in sicer, da je pri nas pravo totalni instrument tistega, ki vlada in je pri koritu. “Očitno obstaja široko sprejeto prepričanje, da se v pravni jezik lahko zapakira prav vse, za kar med zainteresiranimi deležniki pač obstaja bolj ali manj skupen interes. Če pri tem koga uničimo zato, da za druge ostane več denarja, toliko bolje. Da pri tem lomastimo po ustavi, ni le drugorazredna tema, to niti tema več ni. Važno je, da delamo za naše in za svoje ter hitro. Pred volitvami se namreč mudi in takrat lahko pravo še bolj trpi! Škoda, ker ne vidimo, da tako, kot delajo ti zdaj, bodo, seveda, kasneje delali neki drugi oni. Slovenija zato ni in ne bo pravna država. Ampak zverinjak.”
N. Ž.