Kanadsko-ameriški psiholog in doktor kognitivnih znanosti Steven Pinker, sicer eden od vodilnih ideologov globalne levice, se je na Twitterju osramotil s svojim neverjetno naivnim pogledom na zunanjo politiko. Predlaga, da zahod Putinu pusti “zmagati” in umakne jedrske konice.
Znanstvenik, ki sicer velja za velikega zagovornika velike države, egalitarizma in državne redistribucije kot rešitve, predlaga naslednje (citat): “Pogumna ideja: NATO ponudi odstranitev jedrskih konic iz Evrope (vojaško so nekoristne, neučinkovite in nevarne), v zameno pa Rusi končajo invazijo na Ukrajino. Putin dobi svojo “zmago”, nas pa to ne stane nič”.
A bold idea: NATO offers to withdraw nukes from Europe (militarily useless, ineffective deterrents as we’ve just seen, & recklessly dangerous) in return for ending the invasion. Putin gets a “win” which costs us nothing worth having. https://t.co/P5txyLEcMs
— Steven Pinker (@sapinker) July 25, 2022
Nevarna ideja za Evropo
S tem je nevede pokazal, da živi levica, kar se tiče obrambnih vprašanj, na svojem planetu in ne razume trenutne situacije globalnega pohoda ruskega imperialističnega fašizma proti svobodnemu svetu. Putin in njegovi zavezniki v Kremlju ne govorijo več o tem, da je povod za vojno ekspanzija Nata proti vzhodu ali da jih moti obrambni raketni ščit, saj dobro vedo, da zahodni svet Ruske federacije ne bo nikoli vojaško napadel. Trenutna retorika Rusije od 24. februarja 2022 dalje je že v naslednjem stadiju, kjer trdijo, da je Ukrajina umetna entiteta, ki jih vladajo nacisti, katere je treba osvoboditi in vrniti v “ruski svet”.
Če bi Nato res umaknil raketni ščit, bi to bil jasen signal za Putina, da sila deluje in lahko s silo tudi nadaljuje, da dobi, kar si želi. Prvi tak signal je dobil v Gruziji, kjer so zahodne sile nemo opazovale, kako si prisvaja dele severne države. Naslednja postaja je bil Krim, kjer se je zgodilo podobno, čeprav z minimalnimi ekonomskimi sankcijami. Če bi zahod še enkrat pokazal, da je pripravljen gledati stran in celo Putinu ponujati nekaj, kar sploh sam ni zahteval, je to odprto povabilo, da vojaško najprej okreva, nato pa okrepljen in opogumljen gre nad Transnistrio, Varšavo in Rigo.
Spomnimo, da se je Ukrajina z memorandumom iz Budimpešte leta 1994 zavezala uničiti nuklearno orožje, ki ga je podedovala od Sovjetske zveze. Takrat so voditelji Ukrajine, Rusije, Velike Britanije in Združenih držav podpisali memorandum, ki je Ukrajini – na papirju – zagotavljal, da je nobena od velikih sil nikoli ne bo napadla, v zameno pa bo uničila svoje jedrsko orožje, kar je tudi storila. Že leta 2014 z aneksacijo Krima so hitro ugotovili, da so obljube velesil prazne. Krimska kriza in letošnji napad na Ukrajino so neposredne posledice denuklearizacije. Ruska federacija ne bi nikoli napadla jedrske sile, saj velja nenapisano pravilo, da se to pač ne počne zaradi načela MAD (Mutually assured destruction) – medsebojne zagotovitve popolnega uničenja.
Jedrsko orožje zagotavlja varnost in suverenost držav, Ukrajino je naivnost drago stala
Zato je vsaka država z jedrskim orožjem varna pred napadom. Tudi Severno Korejo še dolgo nihče ne bo osvobodil ravno zato, ker (najbrž) poseduje jedrsko orožje. Tega levičarji, kot je Pinker, ne razumejo – jedrsko orožje je v resnici najbolj humano, kar ga je izumilo človeštvo, saj zagotavlja, da bo država, ki ga poseduje, za vedno ostala suverena in varna pred invazijami. Nato obroč jedrskih konic v EU deluje, čeprav se tega ne zavedamo – če ne bi deloval, bi ruske sile že prodirale proti Dunaju in Berlinu. Le načelo MAD zagotavlja, da tega v tem trenutku (še) ne počno.
Rusi si lahko v konvencionalni svetovni vojni zaradi ogromnega človeškega potenciala (za njih) poceni žrtev manjšinskih narodov privoščijo podobne izgube, kot so jih doživeli v Stalingradu, zahodni zavezniki si tega več ne moremo privoščiti, zato bi bilo Rusijo v konvencionalni popolni vojni izredno težko premagati – vojna v Ukrajini je sicer še daleč od popolne vojne, ko bi na dolžnost klicali tudi nabornike. Le jedrsko orožje nas ščiti pred ruskim medvedom. Prav tako bi ščitilo Ukrajino, če ne bi leta 1994 naivno pristala na podpis memoranduma o uničenju jedrskih konic.
Izdajalska levica ima svoje predstavnike tudi v Sloveniji
Spomnimo na besede takratnega poslanca stranke Levica, zdajšnjega ministra Luko Mesca, ko je dejal: “Jaz mislim, da se je treba umiriti in ne zganjati panike, ker jaz varnostno situacijo, to kar Tonin omenja, v Ukrajini, berem takole: Putin zaradi notranje političnih razmer že praktično od leta 2010 malo napenja mišice proti Zahodu, Zahod oziroma NATO, pa to izkorišča, da se ustvarja neko ozračje strahu in da se dvigujejo obrambni proračuni in da seveda pač vojaška industrija prodaja pač svoje produkte članicam NATA. Jaz mislim, da to nima nobenih potencialov, da bi se v resno vojno razrastlo. Še manj pa ima potencial, da bi na kakršenkoli način vplivalo na Slovenijo.”
Morda bi takrat lahko rekli, da je bil Mesec naiven, kot danes Pinker. A ni res. Njegova stranka se še danes zavzema za izstop iz Nata in manjšanje izdatkov za vojsko. V času ko veliki fašistični stroj kolje in posiljuje civiliste ter kastrira vojne ujetnike le 500 kilometrov zračne linije od nas. Ne gre za nobeno naključje. Svetovna in domača levica sta na strani Rusije. Rusija in oni sami zahodni kapitalistični liberalizem dojemajo kot skupnega sovražnika.
Andrej Žitnik