“Velik zasuk glede migracijske problematike na ravni EU. Voditelji Sveta EU so enotno podprli ostrejšo azilno politiko in nadzor meja, vključno s financiranjem “mejne infrastrukture”. Ob tem spomnimo na predlog Aleša Hojsa na zasedanju notranjih ministrov med slovenskim predsedovanjem,” je sporočila evroposlanka Romana Tomc.
Evroposlanka iz vrst SDS, Romana Tomc, je sporočila, da je prišlo do velikega zasuka na področju migracijske problematike na ravni EU. Voditelji Sveta EU so enotno podprli bolj striktno azilno politiko in nadzor državnih meja ter financiranje “mejne infrastrukture”. Spomnila je tudi na predlog bivšega notranjega ministra Aleša Hojsa, ki ga je podal na srečanju ministrov za notranje zadeve med predsedovanjem Slovenije Svetu EU. Šlo je za srečanje notranjih ministrov Višegrajske skupine, Avstrije in Slovenije v Budimpešti.
Hojs je takrat poudaril: “Zaščita zunanjih meja EU mora ostati naša absolutna prednostna naloga, da se zoperstavimo varnostnim tveganjem in preprečimo morebiten migracijski pritisk. Ne smemo dovoliti ponovitve scenarija iz leta 2015, zato se moramo izogibati dajanju izjav, ki bi pomenile dejavnik potega.” Izpostavil je tudi pomen sodelovanja s tretjimi državami, ki mora biti vzajemno koristno. Ena takšnih držav je Afganistan.
Stanje na terenu je resno, prebivalci Slovenije zato pričakujejo spremembe. Pred dnevi smo poročali, da so po zaključnih aktivnostih v okviru večmesečne mednarodne kriminalistične preiskave s področja nezakonitih migracij slovenski kriminalisti ugotovili, da je 52-letnik iz okolice Ptuja vodil hudodelsko združbo, ki se je ukvarjala z nezakonitimi prevozi tujcev iz Srbije do Avstrije. To je dokaz, da je politika odprtih vrat sedanje vlade spodbudila tako migrante kot tihotapce k tihotapljenju ilegalnih migrantov čez Slovenijo.
Tako sproščeni so, da so prevoze nudili in objavljali celo na družbenih omrežjih. Strokovnjak za varnost Boštjan Perne je dejal: “Ograja na meji je v interesu Avstrije in Italije. Logično, da je Slovencem in Hrvatom precej vseeno, saj migranti odhajajo naprej proti ciljnim državam. Avstrijci in Italijani so zelo nezadovoljni z razmerami in bodo prej ali slej sami ukrepali. Kaj pa potem?” Perne se je odzval na izjavo Roberta Goloba, da Slovenija financiranju ograj na mejah iz evropskih sredstev nasprotuje. Tudi Hrvaška je sporočila, da ne želi ograj na meji z BiH-om.
Po poročanju Siol-a Hrvaška, še posebej, ko gre za BiH, svojih meja ne želi “spremeniti v trdnjavo”, je na četrtkovem vrhu EU v Bruslju poudaril predsednik vlade Andrej Plenković. Ena glavnih tem je bila prav upravljanje migracij in močnejše varovanje zunanjih meja EU. Vrh se je sicer končal v petkovih jutranjih urah. Problematiki migracij so se evropski voditelji sicer posvetili skoraj celoten večer in noč po srečanju z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Problem pa predstavlja dejstvo, da med državami EU še vedno obstajajo velike razlike v mnenjih, ko gre za to pereče področje. Francoski predsednik Emmanuel Macron je atmosfero na srečanju opisal kot “dokaj spravljivo”.
Von der Leyen: Zunanje meje EU naj varujejo nadzorne kamere, opazovalni stolpi in vozila
In to kljub temu, da med posameznimi članicami še vedno obstajajo velikanske razlike v mnenjih, se pa načeloma strinjajo, da je ključno boljše varovanje zunanjih meja EU in okrepljena solidarnost. “Migracije so evropski izziv, ki potrebuje evropski odgovor,” so voditelji EU zapisali v sklepni izjavi. Predsednica EK Ursula von der Leyen pa je dejala, da se bodo na področju upravljanja meja osredotočili na dva pilotna projekta, hkrati pa bodo na voljo tudi nacionalna sredstva, ki jih bodo članice koristile za nujne zadeve po lastni presoji. Izpostavila je tudi pomen celovitega pristopa z mobilno in fiksno infrastrukturo, torej tudi nadzorne kamere, opazovalne stolpe in vozila.
Domen Mezeg