Kaže, da bo švedski blok desnih strank slavil na včerajšnjih volitvah na Švedskem, ki bo tako dobila novo vlado po osmih letih vladavine socialdemokratov. Pomembne predvolilne teme so bile inflacija, energetska kriza, vojna z Ukrajino in porast strelskega nasilja med kriminalnimi tolpami.
V ponedeljek zjutraj so rezultati po preštetih 90-odstotkih glasovnic kazali, da so Zmerna stranka, Švedski demokrati, Krščanski demokrati in Liberalci osvojili 176 sedežev v 349-sedežnem parlamentu proti 173 za levo sredino. Največ glasov so sicer dobili Socialni demokrati – približno 30 odstotkov, vendar premalo, da bi s skrajno levico in zelenimi oblikovali koalicijo.
Desni Švedski demokrati višje kot kadar koli do zdaj
Še posebno presenečenje je, da so Švedski demokrati, ki med liberalnimi evropskimi mediji veljajo za “skrajno desno” stranko, prehiteli Zmerno stranko kot drugo največjo stranko na Švedskem in največjo v opoziciji – kar velja za zgodovinski premik za Švede, ki tradicionalno volijo levo od sredine. Švedski demokrati so prvič v parlament prišli komaj leta 2010 s 5,7-odstotno podporo. Tokrat kaže, da bodo dobili krepko več od 20 odstotkov, s tem pa so postali pomemben člen morebitne bodoče desne vlade. Desnosredinska Zmerna stranka je medtem prejela okrog 18 odstotkov.
Švedski demokrati se sicer borijo za nižje davke, manj birokracije in predvsem bolj restriktivne pogoje priseljenske politike, saj val nasilja, ki že leta straši švedske državljane, pripisuje predvsem nekontrolirani migraciji. Predlagali so, da se prosilce za azil iz držav, kot sta Sirija in Somalija, kjer ni več aktivnih spopadov, reimigrira nazaj v države izvora.
Kristersson bo skušal sestaviti desno vlado
Analitiki kljub temu pričakujejo, da bo voditelj desnosredinske zmerne stranke Ulf Kristersson verjetno kandidat desnice za predsednika vlade, saj ga vidijo kot človeka, ki lahko poveže desnico in premaga trenutno predsednico vlade, socialdemokratko Magdaleno Andersson. Zmerna stranka se zavzema za nižje davke, tržno-usmerjene reforme in manjšo vlogo države v življenjih ljudi. Gospodarski program Zmerne stranke in Švedskih demokratov je bolj kompatibilen kot program Socialnih demokratov premierke Anderssonove, ki se zavzema za še več socialne države in ukinitev nekaterih tržno-usmerjenih ukrepov prejšnjih vlad.
“Ne vemo, kakšen bo rezultat,” je dejal Kristersson pred podporniki. “Vendar sem pripravljen storiti vse, kar je v moji moči, da sestavim novo, stabilno in močno vlado za celotno Švedsko in vse njene državljane.“
Kristersson je dejal, da bo skušal sestaviti vlado s krščanskimi demokrati in po možnosti z liberalci, vendar se analitiki strinjajo, da bo težko sestavljal koalicijo brez desnih Švedskih demokratov, ki so druga najmočnejša stranka takoj za Socialnimi demokrati predsednice Anderssonove.
“Trenutno se zdi, da bo prišlo do zamenjave oblasti. Naša ambicija je, da smo del vlade,” je dejal vodja Švedskih demokratov Jimmie Akesson zadovoljnim podpornikom na povolilni zabavi. Akesson je 43-letni bivši oblikovalec domačih strani, ki je bil ključen pri tem, da je stranka, ki so jo Švedi nekoč dojemali kot skrajno, dosegla tudi desnosredinske volivce in se preoblikovala v bolj tradicionalno desno konservativno stranko.
Predvolilne debate pomembno zaznamoval porast nasilja
Poleg inflacije in davčne politike je bila najpomembnejša tema predvolinih soočenj porast nasilja, s katerim se spopada Švedska in predvsem dejstvo, da so za večino nasilnih kaznivih dejanj krivi migranti – tudi takšni, ki še čakajo na odobritev prošnje za azil. Težava socialnih demokratov je bila, da zaradi politične korektnosti nikoli v kampanji niso neposredno priznali, da je za porast nasilja v družbi kriva tudi zgrešena migrantska politika, kar je dalo krila desnim strankam, še posebej pa Švedskim demokratom, ki se zavzemajo za restriktivnejšo migrantsko politiko.
Švede vznemirja predvsem porast strelskih spopadov, ki jih zagrešijo skoraj izključno tolpe, sestavljene iz članov migrantskih diaspor. Tudi zmerne desne stranke so se zavzemale za bolj restriktivno migrantsko politiko po vzoru Danske. Letos je v strelskih spopadih umrlo že 47 nedolžnih civilistov, kar predstavlja 75-odstotno porast od leta 2020, še več ljudi je bilo ranjenih. Pred volitvami je ozračje razgrela anketa merilcev javnega mnenja Novus, da je 79 odstotkov azilantov, ki so “bežali” iz svoje države, potem ko so dobili azil, počitnikovalo v državi, iz katere so bežali.
Andrej Žitnik