Vlada je v zavetju praznikov potrdila predlog novele medijskega zakona. Ministrica za kulturo Asta Vrečko pravi, da gre za enega najbolj naprednih zakonov v Evropi, a vse glasnejše mnenje v javnosti je, da bi lahko zakon oblasti predstavljal potencialno orodje za utišanje političnih nasprotnikov.
“Če se oni tako odločijo, bo lahko nekdo, nek politični komentator, ki bo rekel kaj čez vlado, na primer: previsoki davki so, ta vlada ne dela, ne dela dobro, ta vlada se laže, po zakonu preganjan,” opozarja politična vplivnica Zala Klopčič.
“Gre za zelo pomembno področje varovanja svobode govora in doslej je veljalo, da je edini kriterij tu lahko sodišče, da je tudi zakonodaja pri nas relativno ostra in da so ljudje lahko zaradi besed kaznovani na sodiščih. Zakaj je to treba širiti, si res težko predstavljam,” je dejal urednik Spletnega časopisa Peter Jančič, ki dodaja, da so po njegovem mnenju sporne tudi finančne določbe: “Popolnoma jasno je, da že zdaj sedanja vlada deli denar izključno le levim medijem, praktično nič pa desnim.” Kot še pravi, je nazorsko levih medijev veliko več, ti pa nikakor ne skrbijo, da bi bil medijski prostor bolj pluralen, temveč ravno obratno.
Dolgoletni novinar, urednik in politični analitik se ob tem strinja, da je zakon pisan skozi široke definicije, odprte interpretaciji posameznika, v tem primeru predstavnika nove inšpektorske funkcije v službi kulturnega ministrstva. Jančič je ogorčen nad dejstvom, da bi v prihodnosti inšpektorji odrejali, katere članke je potrebno umakniti, in celo izrekali globe.
In to ne velja ne le za medije, ampak tudi za posameznike
Politična vplivnica Zala Klopčič pravi, da je prav netransparentnost problem in da je zato tudi sprožila peticijo proti vmešavanju politike v družbena omrežja. “Nič ni jasno in če bodo oni striktno izvajali ta zakon, kot sem že rekla, je lahko to v bistvu zelo krivično in nedemokratično, ker lahko preganjajo potem kot medije tudi “influencerje” (vplivneže). In če se oni tako odločijo, bo lahko nekdo, nek politični komentator, ki bo rekel kaj čez vlado, na primer: previsoki davki so, ta vlada ne dela, ne dela dobro, ta vlada se lažje, po zakonu preganjan,” poudarja.
Pomanjkanje definicije vplivneža je še eden od razlogov za omenjeno peticijo, ki ima doslej že več kot 11 tisoč podpisov, kar po njenem dokazuje tezo, da zakon daje več novih nejasnosti kot rešitev. “Kam spadajo politiki, kam spadajo politični komentatorji? Kam spadajo športniki? Na primer Tina Maze, kam spada Borut Pahor, to so ljudje, ki imajo nek “vpliv”, ampak ali so zaradi tega tudi vplivneži? To so stvari, ki so zelo nejasne,” poudarja Klopčič in dodaja, da bi moral biti namen zakona, da se zadeve razjasnijo.
Mnenje v vladnih krogih je, da so vse skrbi glede nevarnosti zakona neutemeljene, njegove kritike pa zavajajoče in da gre za ponovno strašenje javnosti s strani opozicije. To mnenje je podkrepila tudi stranka Levica z objavo na družbenih omrežjih, da SDS laže, medtem ko se je Asta Vrečko s kritiko spravila tudi nad pobudnico peticije, ki ji očita manipuliranje z javnostjo. A vplivnica odgovarja, da Vrečko “navaja laži” in da za razumevanje določenih členov ne potrebuješ pravnega znanja, le “brati moraš znati”. Klopčičeva upa, da zakon ne bo sprejet, da pa bodo koalicijski poslanci doumeli nevarnost in škodljivost zakona, pa upa tudi Jančič.
Tomašič: Novinarji boste osebno odgovorni za to
Nad zakonom je zgrožen tudi dolgoletni medijski menedžer Boris Tomašič. Mnenja je, da slednji še dodatno pritiska na delo novinarja. “Novinarji boste, če bo ta zakon sprejet, osebno odgovorni za posledice vašega dela. Ne za napake, ne za lažne informacije, ne za, ne vem, če boste naredili nekaj, kar je nezakonito, ampak za posledice vašega dela. Veste, kaj so lahko posledice novinarskega dela? Da pade vlada? Posledice so lahko, da zaprejo koga. Vi boste neposredno odgovorni za to,” je opozoril.
“Upam, da ne bodo v parlamentu še poslabšali tega zakona, ker to se zgodi – najhujše stvari običajno še potem z amandmaji spravijo noter, ker ta koalicija ima večino, lahko spravi skozi karkoli, tako da je treba biti še v tem smislu pozoren, da ne bo še hujše.” Vlada sicer pravi, da gre za enega najsodobnejših medijskih zakonov v Evropi, ki stremi k zagotavljanju pravic državljanov do celovite obveščenosti in svobode izražanja. A istočasno nova oblika nadzora in omejitve upravičeno vzbuja skrb, da svobodna ladja pluje v napačno smer.
Tanja Brkić