Pred 20 leti je Slovenija postala članica Nata v okviru največje širitve v 75-letni zgodovini zavezništva. S članstvom se je posodobila slovenska vojska, ki je kmalu dosegla standarde Nata, vplivalo je tudi na dvig njene profesionalnosti. A varnostne razmere v Evropi so od vstopa Slovenije močno spremenjene, še zlasti po ruski agresiji na Ukrajino. Spremenil se je tudi Nato, ki je po oceni analitikov osnovnemu obrambnemu poslanstvu dodal bolj ofenzivno vlogo. Ob 20-letnici vstopa Slovenije v Nato in v Evropsko unijo so se tedanji politični akterji na Novi univerzi spominjali tistih časov.
Po večletnih prizadevanjih se je Slovenija 29. marca 2004 priključila Natu v drugem valu njegove širitve na vzhod. Dober mesec kasneje, 1. maja je postala še članica Evropske unije. Z vključitvijo v obe integraciji je tako slabih 13 let po osamosvojitvi dosegla svoja ključna zunanje politična cilja, ki so ju potrdili tudi državljani na referendumih.
“Vstop Slovenije v Evropsko unijo in Nato pomeni umestitev suverene države, ki je nastala leta 1991 z voljo ljudi, po njihovi volji tudi umestitev v zahodni del sveta, v Evropsko unijo in Nato,” je ob obletnici slovenskega vstopa v Nato in EU dejal bivši predsednik republike Borut Pahor.
Dr. Avbelj: Slovenija ni hotela izkoristiti potenciala v Natu in EU
Ob dvajseti obletnici vstopa Slovenije v Nato in v EU je profesor Nove univerze dr. Matej Avbelj sklenil, da je naše članstvo že samo po sebi zgodba o uspehu. “Odbor za Nato, ki sta ga ustanovila Dimitrij Rupel in Janez Janša, je tako Janezu Drnovšku, ter kasneje še Tonetu Ropu, kot predsednikoma vlade omogočil zajeziti naraščajoči tihi val nasprotovanja slovenskemu članstvu v tej obrambni organizaciji.”
Spomnimo, Slovenija se je pridružila Natu v drugem krogu. Prehitele so nas nekatere srednjeevropske države, zato so se mnogi bali, da bo naša država ostala na predpražniku zahodnih integracij. A ta strah se na srečo ni uresničil, se pa je uresničila marsikatera diagnoza o stanju slovenske demokratične in pravne države.
Dr. Avbelj še dodaja, da je “po moji osebni oceni Slovenija tega svojega potenciala v teh dveh organizacijah ni zmogla, ni znala ali pa celo ni hotela v celoti izkoristiti. Po moji oceni smo se v Evropski uniji precej potisnili na periferijo. Transportno, geografsko, še bolj pa politično vplivanjsko.”
Po porabi za vojsko medtem Slovenija ostaja na repu med državami Nata in še zdaleč ne dosega cilja, ki so si ga članice postavile leta 2014, da bodo za obrambo namenile najmanj dva odstotka BDP. “Slovenija ne izpolnjuje svojih zavez. Namesto dveh odstotkov namenjamo zgolj 1,3 odstotka BDP za obrambne izdatke. Smo torej dolžniki,” je še zaključil Avbelj.
Dr. Rupel oster do vmešavanja Sophie in ‘t Veld v slovensko politiko
A največji izziv za slovensko politiko predstavljajo nekatere osebne povezave s strankami in politiko v Bruslju, kot so posamezni poslanci v evropskem parlamentu. Dr. Dimitrij Rupel je pojasnil, da je taka posameznica tudi “Sophie in ‘t Veld, ki bolj ali manj strankarsko vdano ponavlja nekatere fraze o ogroženosti človekovih pravic, medijev in pravne države v Sloveniji.”
Seveda pa ni vse tako črno, ne glede na napake ekonomske politike je tedanji predsednik vlade Tone Rop nanizal nekaj uspehov. “Kar se tiče kupne moči v Sloveniji vizavi Evropske unije, ko smo vstopali, je bila okrog 80-odstotna, danes je okrog 91 odstotkov. Kljub dvema hudima krizama, skozi katere smo šli. V eni je bil soudeležen kot predsednik vlade tudi Borut Pahor, v drugi, covidni smo relativno dobro skozi prišli, čeprav v času krize politika, ki smo jo vodili, ni bila najbolj idealna,” je še povedal na srečanju Tone Rop.
Ne glede na vse to lahko na koncu tega obdobja rečemo, da je Slovenija stopila na pravo pot, saj smo del demokratične napredne Evrope in da imamo vse perspektive za to, da smo bolj uspešni.
T. R.