Za nedoločen čas je bila prestavljena seja koalicijske komisije, ki preiskuje sume nedopustnega političnega vmešavanja v delo policije in drugih pristojnih državnih organov in bi se morala začeti v petek opoldne. Kot priči sta bila vabljena nekdanja ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar in nekdanji generalni direktor policije Boštjan Lindav, ki pa sta udeležbo odpovedala.
Zagovornik Tatjane Bobnar Luka Švab je povedal, da se njegova stranka zaslišanju ne izogiba in bo odgovorno, kredibilno in verodostojno pričala. Ob tem je Švab izrekel še kritiko na račun omenjene komisije, saj da že prve izjave njenega predsednika Mihe Lamuta iz Gibanja Svoboda in zapisniki njenih sej kažejo na njeno vprašljivo objektivnost.
Bobnarjeva in Lindav razkrinkala politične pritiske na policijo
Spomnimo. Pismo, ki ga je v vlogi ministrice za notranje zadeve razkrila Bobnarjeva in ga tudi posredovala premierju, je razkrilo dejstva o političnih pritiskih v policiji, ki jim je bila priča pri svojem delu. Zagovarjala je stališče, da ne more opravljati dela, če pri tem nima možnosti, da si sama vzpostavi ekipo, ki bo strokovna in bo uživala njeno zaupanje. Bila je jasna, da je premierjeva odločitev, da ne sledi njenemu predlogu za imenovanje Lindava, brez primere v sami zgodovini policije. “Da bo Lindav mandat prejel le, če bo na podlagi političnih meril in pričakovanj politične stranke in predsednika vlade očistil policijo določenih ljudi, je politični pritisk na v. d. generalnega direktorja policije,” je bila ob tem kritična.
Izpostavila je tudi, da je nanjo izvajala pritisk tudi Golobova piarovka Vesna Vuković, ki ji je v nekem trenutku namignila, češ da “nekdo” na policiji ne opravlja svojega dela, kot bi moral, vendar je Bobnarjeva pojasnila, da ni zaznala nikakršnih pokazateljev, ki bi kazali, da kdorkoli ne bi opravljal svojega dela. Pojasnila pa je tudi, da politizacija ne pomeni, da so znotraj policije osebe, ki imajo določena politična stališča, temveč da obstajajo strukturni pogoji za to, da se policija lahko ukloni oblasti oz. da jo oblast lahko zlorabi za svoje politične namene. O političnih pritiskih je v pismu premierju spregovoril tudi Lindav, ki je konkretno naštel primere zahtev po kadrovanju določenih posameznikov na določene položaje ali pa njihove razrešitve, seveda mimo ustaljenih pravil. Problematiziral je tudi dejstvo, kako je Miloš Njegoslav Milović nepooblaščeno sedel na vseh sestankih o varovanju predsednika Vlade RS in izpostavil Golobovo idejo, da se “pozove” Evropsko javno tožilstvo, naj preiskavo zoper Darka Muženiča čim prej zaključi, saj ga je želel čim prej vrniti na čelo NPU-ja.
Udeležbo na seji komisije so sicer potrdili Sanja Ajanović Hovnik, Tina Heferle, Dominika Švarc Pipan in premier Robert Golob, a se je predsednik komisije odločil, da sejo kar odpove. Dopust je očitno poslancu vladajočega Gibanja Svoboda pomembnejši. Njegova reakcija pa kaže tudi na dejstvo, da gre pri že drugi vladni preiskovalni komisiji, ki sicer predstavlja orodje opozicije, za farso. Tam želijo le obračunavati z Bobnarjevo in Boštjanom Lindavom, drugi pa so bolj za okras.
Ana Horvat