Evropska komisija je pozvala državljane Evropske unije k boljši pripravljenosti na izredne razmere in nesreče. Državljanom svetuje, naj se založijo s hrano, vodo in drugimi osnovnimi potrebščinami za vsaj 72 ur, kar pa je sprožilo vprašanja o tem, zakaj Bruselj zdaj izdaja takšna priporočila in pred katerimi grožnjami se Evropa pripravlja zaščititi.
Evropska komisarka za krizno upravljanje Hadja Lahbib meni, da bi prav vsak Evropejec moral vedeti, kako ravnati v kriznih razmerah. “Ko pride do nesreče, lahko prve ure naredijo veliko razliko. Vsak Evropejec bi moral vedeti, kaj storiti, kako zaščititi svojo družino in kako pomagati drugim. Pripravljenost se začne v naših domovih, šolah in skupnostih,” je navedla po poročanju STA.
Strategija EU za Unijo pripravljenosti vključuje 30 ukrepov za okrepitev sposobnosti EU in njenih držav članic za odzivanje na različne krizne razmere. Ti vključujejo razvoj smernic za ustvarjanje domačih zalog, ki zadostujejo za vsaj 72 ur, krepitev zaščite kritične infrastrukture, izboljšanje sistemov zgodnjega opozarjanja, organizacijo skupnih kriznih vaj in boljše usklajevanje med civilnimi in vojaškimi službami. Evropska komisija je zdaj predstavila konkretnejše smernice za izvajanje te strategije.
Komisija svetuje državljanom, naj imajo v gospodinjstvih pripravljene osnovne zaloge hrane in vnaprej pripravljeno torbo ali nahrbtnik za nujne primere z najnujnejšimi predmeti, ki jih bodo potrebovali v primeru hitre evakuacije, da bodo lahko zadostili svojim osnovnim potrebam, dokler sistem pomoči na terenu ne bo v celoti deloval. Ljudem se priporoča, da imajo na zalogi vodo (2–3 litre na osebo na dan), nepokvarljivo hrano, zdravila, pripomočke za prvo pomoč, radio na baterije, svetilko, prenosno baterijo za telefon, osnovne higienske potrebščine, nekaj gotovine in dokumente.
Medtem ko se lahko marsikomu porodi vprašanje o smiselnosti uvedbe evropskega dneva pripravljenosti, so razlogi, zaradi katerih Evropska unija v zadnjih letih vse bolj vztraja pri pripravi svojega prebivalstva, precej jasni. Predvsem zaradi ruske invazije na Ukrajino in vse izrazitejših hibridnih groženj se Unija sooča z resno okrnjenim varnostnim okoljem. Pri tem ne gre le za možnost neposrednega vojaškega spopada, temveč tudi za kibernetske napade in sabotaže energetske in prometne infrastrukture. Spomnimo na avgustovski poskus napada z dronom, ki je prevažal eksploziv, na ukrajinsko transportno letalo v Leipzigu. Nemčija je za napad obtožila Rusijo.
Da ne gre zgolj za hipotetične grožnje, potrjujejo opozorila evropskih institucij. Marca 2026 je Svet EU obsodil dolgoročne in usklajene hibridne operacije Rusije, usmerjene proti Evropski uniji in njenim državam članicam. Potem ko so ruski droni in vojaška letala kršili estonski in poljski zračni prostor, neidentificirani droni pa povzročali motnje na danskih letališčih in vojaških oporiščih, je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen opozorila, da je Evropa izpostavljena hibridnemu vojskovanju. “To se ne dogaja po naključju. Gre za sistematično kampanjo, s katero želijo vznemiriti naše državljane, da bi oslabili nas in našo podporo Ukrajini. To je hibridno vojskovanje in zahteva ustrezne odzive,” je navedla oktobra lani.
Na vse resnejše varnostne grožnje je po navedbah Indexa opozorila septembra letos. “Hibridne grožnje, s katerimi se sooča Evropa, postajajo vse manj hibridne in vse manj zgolj grožnje,” je bila jasna predsednica Evropske komisije. Na obseg problematike kažejo izsledki raziskave evropskih javnih medijev. Marca lani so namreč identificirali več kot 60 potrjenih ali domnevnih primerov ruske hibridne dejavnosti. Med konkretnimi primeri so zažigalni paketi, ki so leta 2024 povzročili požare v logističnih sistemih Nemčije, Poljske in Združenega kraljestva.
Vse resnejše grožnje Rusije in naraščajoča negotovost glede ameriške zaščite
K izboljšanju varnostne situacije v Evropi ne pripomorejo niti redne grožnje ruskih uradnikov. Moskva je konec septembra letos Natu zagrozila z morebitno uporabo jedrskega orožja v primeru poskusa izolacije Kaliningrada, ruske enklave ob Baltskem morju. Dodaten razlog za evropsko zaskrbljenost predstavlja vse večja distanca Združenih držav Amerike od stare celine. Z vrnitvijo Donalda Trumpa na predsedniški položaj se je pod vprašajem znašla zanesljivost ameriških varnostnih jamstev, na katerih Evropa že desetletja temelji svojo obrambo. Trump je že večkrat izjavil, da ZDA ne bodo nujno branile tistih zaveznic, ki za obrambo ne namenijo dovolj sredstev.
Posebno nevarnost predstavljajo tisti kibernetski napadi, ki jih ni mogoče povezati z nobeno od držav, saj lahko za njimi stojijo organizirane kriminalne skupine, katerih cilj je pridobitev finančne koristi, ali pa posamezniki oziroma druge skupine, ki želijo povzročiti motnje. Napadi na bolnišnice, elektroenergetska omrežja in telekomunikacijske sisteme lahko seveda resno ogrozijo življenje državljank in državljanov Unije.
Javna uprava je po podatkih poročila Evropske agencije za kibernetsko varnost najpogosteje napadeni sektor, saj je bilo v njem zabeleženih 32 odstotkov incidentov. Pri tem so opozorili na izsiljevalske napade, ki lahko ohromijo informacijske sisteme, pa tudi na vse večjo uporabo umetne inteligence v zlonamernih operacijah. Omenimo, da je ameriško podjetje Anthropic novembra lani odkrilo obsežno operacijo kibernetskega vohunjenja, povezano s Kitajsko, v kateri je umetna inteligenca velik del nalog opravila samostojno.
Ni le vojna tista, ki lahko povzroči krizo
Večji izpadi električne energije v Španiji in na Portugalskem aprila lani so pokazali, da resne krize niso nujno posledica vojne ali sovražnih dejanj. Izsledki preiskave so pokazali, da je vzrok predstavljala vrsta tehničnih težav v elektroenergetskem sistemu. Naravne nesreče predstavljajo dodatno grožnjo. Podatki Evropske agencije za okolje so pokazali, da so naravne nesreče med letoma 1980 in 2024 v EU povzročile 822 milijard evrov gospodarske škode. Na primeru epidemije covida pa smo lahko videli, kako hitro lahko pride do motenj v oskrbi z zdravili, medicinsko opremo in drugimi osnovnimi izdelki.
Na spletni strani Evropske unije je mogoče prebrati, da se ta sooča z grožnjami brez primere, od geopolitičnih napetosti in konfliktov, kibernetskih tveganj in manipulacij z informacijami do podnebnih sprememb in vse večjega tveganja naravnih nesreč. Ni pa znakov, da bi bile nove smernice izdane zaradi vedenja o bližajočem se napadu ali določeni bližajoči se nesreči. Evropska komisija poudarja, da priporočila o 72-urni zalogi osnovnih potrebščin niso povezana z neposredno grožnjo. Trije dnevi so bili izbrani kot mednarodno sprejet minimalni standard pripravljenosti, ki temelji na izkušnjah s prejšnjimi nesrečami, v katerih reševalne službe potrebujejo čas za organizacijo pomoči prebivalstvu.