Pirati so upravičeno razjezili Franca Kanglerja v svoji kampanji za omejitev županskih mandatov na dva mandata. Prvič, ker je že bivši župan in drugič, ker je funkcijo opravljal le mandat in pol. Se pa pojavlja utemeljeno vprašanje, zakaj na plakatih ne upajo izpostaviti Zorana Jankovića, župana s šestimi mandati?
Katero logiko so uporabili Pirati, ko na svoje plakate v osrednjo vlogo postavili nekdanjega mariborskega župana Franca Kanglerja? Zahtevajo namreč omejitev županskih mandatov na največ dva mandata, češ, da “akumulacija moči obstoječih županov ogroža demokracijo”, potem pa na plakat postavijo Kanglerja, ki na čelu mesta ni bil niti polna dva mandata, medtem, ko Jankovića s šestim mandatom na plakatu sploh ni.
Piratska stranka je s svojim predlogom naletela na številne kritike. Predvsem zato, ker se kampanje lotili ne le nesmiselno ampak predvsem zavajajoče. Kot glavni cilj omejitve županskih mandatov na največ dva zaporedna Pirati navajajo “zmanjšanje nepotizma in korupcije na lokalnem nivoju ter krepitev demokracije, ki jo ogroža prevelika akumulacija moči obstoječih županov”. Vse to bi bilo smiselno, če na svoj propagandni plakat ne bi kot glavnega akterja postavili Franca Kanglerja. Spomnimo, da je bil Franc Kangler za župana Maribora izvoljen v letih 2006 in 2010, a je bil prisiljen drugi mandat predčasno končati po uličnih protestih leta 2012, ki jih je zanetila postavitev radarjev na cestah.
Pirati so izpostava tranzicijske levice
Sekretar Piratov Jasmin Feratović je v eni od izjav za medije izpostavil “nepošteno prednost na volitvah župana, ki je dlje na oblasti”. Besede Piratov pa so popolnoma kontradiktorne z njihovo predstavitvijo na svojih jumbo plakatih, kjer bi moral biti po napisanem sodeč glavni akter ljubljanski župan Zoran Janković. Janković je tisti, ki ima enega najdaljših županskih mandatov pri nas. Zaseda že šesti mandat, kar je po merilih Piratov že alarmno predolgo, kar pa se tiče akumulacije moči v primeru Jankovića, smo temu priča vsak dan – da ne govorimo o preteklih aferah in postopkom, ki so potem padli. Praktično ne mine mandat, ko ne bi prahu dvigovali očitki o nepravilnostih in aferah, pa kljub vsemu nihče doslej še ni ogrozil njegovega položaja.
Od afere Stožice, ki je po več letih podaljševanja rokov, stečaja velikega gradbenega podjetja in neplačanih podizvajalcev ostala deloma nedokončana. Banke so utrpele za več kot 100 milijonov evrov škode, večmilijonsko škodo so imeli tudi podizvajalci, ki so gradili megalomanski projekt. Ljubljanski župan je moral že večkrat pred sodnike zaradi očitkov o spornih poslih, a doslej tožilcem še ni uspelo dokazati njegove krivde, v vseh primerih pa je tudi sam krivdo zanikal. Nenazadnje je poleg “poslovnih” afer tukaj tudi afera farmacevtka, ki nikoli ne bo dobila epiloga in zdaj gradnja kanalizacijskega kanala C0, pri katerem uporablja vsa sredstva in moči, da bi nadaljeval z gradnjo.
Ana Horvat