Na spletni strani Zakonodajnega supervizorja komentirajo celoten pregled vseh sprememb zakonodaje v mesecu marcu 2018. Veljati ali uporabljati se je začelo 129 predpisov, medtem ko je prenehalo veljati ali se uporabljati zgolj 42 predpisov. Spremenilo se je dodatnih 84 predpisov, to pa pomeni, da je na zadnji dan marca veljalo 859 zakonov in 19.489 podzakonskih predpisov. Za primerjavo, še leta 1991 ob osamosvojitvi države smo imeli zgolj 367 zakonov in 862 podzakonskih predpisov, medtem ko je številka že do preloma tisočletja narasla na prek 500 zakonov in 7.000 podzakonskih predpisov. Država je zaradi birokracije popolnoma ohromljena, vse več kritikov pa opozarja, da je zaradi količine zakonov država v resnici vse manj demokratična. Janez Janša je ob tej novici na Twitter profilu zapisal, da bodo v naslednjem mandatu v Slovenski demokratski stranki za vsak nov predpis tri obstoječe ukinili.
Vsi podatki o spremembah v slovenski zakonodaji so državljankam in državljanom Slovenije ves čas dostopni na uradni spletni strani Zakonodajnega supervizorja, tudi za pretekla obdobja. Poročajo tudi o kaosu v informativni dejavnosti ter izpostavljajo tudi najbolj pereča področja, ki jih varuh človekovih pravic izpostavlja v poročilu za leto 2017. Mednje spadajo socialno-ekonomska slika ljudi in njihovo zdravje, slabo upravljanje in okoljska vprašanja.
Podobno velja tudi na področju delovanja pravne države, saj je pri normativni dejavnosti kaos, ker organi ne spoštujejo resolucije o normativni dejavnosti, ki natančno določa pripravo predpisov. V sistemu, kjer je “gora predpisov”, namreč vlada kaos, žrtev pa so socialna država in centri za socialno delo.
SDS program za debirokratizacijo Slovenije javno predstavil že lani na kongresu stranke v Mariboru
Da birokracija duši slovensko državo, v največji opozicijski stranki SDS poudarjajo praktično skozi celoten mandat, svoje konkretne ukrepe za debirokratizacijo Slovenije pa so prvič javno predstavili že javno na majskem kongresu v Mariboru, ko je bil častni gost tudi madžarski predsednik vlade Viktor Orban.
“Število zakonov in predpisov je za državo, kot je Slovenija, z 2 milijonoma prebivalcev zastrašujoče. Vsak nov predpis prinese novo dodatno oviro in še več birokracije,” je že pred časom za Nova24TV povedala poslanka Slovenske demokratske stranke v državnem zboru Suzana Lep Šimenko. Ob tem je dodala, da se v poslanski skupini SDS vsak dan srečujejo z državljani, s predstavniki gospodarstva ter kmetijstva in vsi ti so si glede področja administrativnih ovir enotni. Da ima Slovenija namreč preveč birokracije, predolge postopke za pridobivanje dovoljenj, soglasij.
Ankete pokazale, da se pretirane birokratizacije najbolj zavedajo mladi Slovenci in Slovenke
Naj spomnimo. Lani je raziskava agencije Parsifal pokazala, da več kot polovica (50,3 odstotka) vprašanih meni, da imamo v Sloveniji preveč zakonov in drugih predpisov, ob tem jih 16,4 odstotka meni, da je predpisov celo odločno preveč. Skupaj torej kar 66,7 odstotka vprašanih jasno izraža nezadovoljstvo z aktualnim stanjem in posledično meni, da je Slovenija zelo zbirokratizirana država. Le 18 odstotkov vprašanih je menilo, da imamo predpisov ravno dovolj, medtem ko si 9,4 odstotka vprašanih želi še več predpisov, 5,9 odstotka vprašanih pa o tej tematiki nima izoblikovanega prepričanja.
Zanimivo je, da zasutost s predpisi in zakoni najbolj opazijo v najmlajši starostni skupini (18–34 let), v kateri je nezadovoljstvo s številom predpisov in zakonov izrazilo 52,6 odstotka vprašanih, medtem ko so v srednji starostni skupini (35–54 let) najbolj prepričani, da je v Sloveniji birokracije in nadzora odločno preveč (19,6 odstotka). Preveliko število predpisov in zakonov najbolj moti tiste najbolj izobražene (z višjo, visoko ali večjo izobrazbo), in sicer je takšnih kar 52,6 odstotka, poleg tega jih v isti izobrazbeni skupini 21,7 odstotka meni, da je zakonov ne samo preveč, temveč celo odločno preveč, je tedaj pokazala Parsifalova raziskava.
Svetovni gospodarski forum: Slovenija ima neučinkovito vladno birokracijo in restriktivno delovno zakonodajo
Da je Slovenija birokratska država, opažajo tudi v tujini. Slovenija se namreč na lestvici globalne konkurenčnosti, ki jo objavlja Svetovni gospodarski forum (WEF), v zadnjih letih giblje okrog 50. mesta, gre pa za raziskavo, v kateri sodeluje približno 140 držav. Med najbolj konkurenčnimi državami pa je še naprej Švica, kakršna si je Slovenija želela postati ob osamosvojitvi.
Analiza je denimo konec leta 2017 kot najbolj problematične dejavnike za poslovanje v Sloveniji v ospredje postavila visoke davčne stopnje, neučinkovito vladno birokracijo, restriktivno delovno zakonodajo, davčne predpise, politično nestabilnost, dostop do financ in korupcijo.
L. S.