“Niti ene institucije, ki bo sodelovala v sistemu dolgotrajne oskrbe, ni, ki bi ’stala’. Ministrstvo ni opravilo svoje naloge, občine si zatiskajo oči, kaj so njihove naloge – če smo povsem iskreni, jih zakon tudi ni povsem jasno opredelil,” je kritična vodja vstopne točke za dolgotrajno oskrbo na CSD Celje Irena Tovornik.
Projekt dolgotrajne oskrbe, ena ključnih reform vlade Roberta Goloba na področju socialnega varstva, se sooča z velikimi težavami tik pred uvedbo obveznega prispevka, tj. 1. julija. Takrat naj bi začela veljati tudi pravica do dolgotrajne oskrbe na domu, vendar izvajanje zamuja zaradi nepripravljenosti informacijskega sistema na centrih za socialno delo. Prvo pravico – oskrbovalec družinskega člana – so prav tako začeli izvajati z večmesečno zamudo, kot poroča N1.
Ministrstvo za solidarno prihodnost obljublja, da bo sistem pripravljen do septembra, a sogovorniki opozarjajo, da bi se lahko izvajanje zamaknilo še dlje, celo v zimo. V nadaljevanju predstavljamo mnenja uporabnikov, socialnih delavcev in izvajalcev pomoči, ki opozarjajo na kaos na terenu in razkorak med obljubami in resničnostjo.
Vodja vstopne točke za dolgotrajno oskrbo na CSD Celje Irena Tovornik je izpostavila: “Niti ene institucije, ki bo sodelovala v sistemu dolgotrajne oskrbe, ni, ki bi ’stala’. Ministrstvo ni opravilo svoje naloge, občine si zatiskajo oči, kaj so njihove naloge – če smo povsem iskreni, jih zakon tudi ni povsem jasno opredelil.” Meni, da so centri za socialno delo tisti, ki so bili s to vlado “vrženi” v vlogo ocenjevalcev.
Nikoli se ne bo mogla strinjati s tem, da so oni tisti, ki imajo korenček in palico. “Mi smo tukaj za ljudi,” je jasna. Njihov namen je pomagati čim več ljudem, hkrati pa bodo morali na terenu ocenjevati, komu storitev pripada, komu pa ne. Imajo ocenjevalno orodje, ki je zelo strogo. V očeh ljudi bodo postali neprijazni, ker jim ne bodo mogli priznati pravice do dolgotrajne oskrbe.
Številni prejemniki storitev do nove oskrbe ne bodo upravičeni
Sekretarka Skupnosti centrov za socialno delo Tatjana Milavec opozarja, da bo prag za vstop v sistem dolgotrajne oskrbe visok, kar pomeni, da številni trenutni prejemniki storitev socialnega varstva do nove oskrbe ne bodo upravičeni. To so pokazali tudi pilotni projekti, katerih rezultati so pokazali, da približno petina prosilcev ni izpolnjevala pogojev. Kljub temu so pričakovanja ljudi visoka, saj se uvedba pravice do dolgotrajne oskrbe na domu časovno ujema z začetkom plačevanja novega prispevka.
Ministrstvo sistem predstavlja na “pravljičen način”
Kritike letijo na ministrstvo, ki naj bi sistem predstavljalo na “pravljičen način”, čeprav obstajajo resne omejitve, kot je pomanjkanje kadra. Primer uporabnice Nadje, ki skrbi za mamo z demenco, kaže na negotovost in pomanjkanje informacij. Čeprav je oddala vlogo za dolgotrajno oskrbo, še ni prejela odgovora, niti ne ve, kaj lahko pričakuje. Kljub temu podpira uvedbo prispevka, saj meni, da je pomoč starejšim nujna. Opozarja pa, da bodo ljudje, če bodo plačevali, tudi upravičeno pričakovali dostop do oskrbe, ko jo bodo potrebovali.
Manj pomoči, kot bi jim je glede na potrebe pripadalo
Analiza Inštituta RS za socialno varstvo je pokazala, da je konec leta 2023 pomoč na domu prejemalo nekaj več kot devet tisoč ljudi, medtem ko je skoraj dva tisoč upravičencev ostalo na čakalnih seznamih zaradi pomanjkanja kadra. Število izvajalcev s čakalnimi seznami narašča, številni prejemniki pa dobijo manj pomoči, kot bi jim je glede na potrebe pripadalo. Ministrstvo za solidarno prihodnost ocenjuje, da bo letos za dolgotrajno oskrbo na domu zaprosilo 13 tisoč ljudi. Izvajalci, ki že zdaj težko zagotavljajo pomoč na domu, bodo morali nuditi tudi dolgotrajno oskrbo. Ker se storitvi ne izključujeta, bodo upravičenci lahko koristili obe hkrati.
Martin Kopatin, direktor zavoda Pristan, največjega zasebnega izvajalca pomoči na domu, je izpostavil: “Zaenkrat še ni izkušenj z ocenjevanjem in upravičenostjo do dolgotrajne oskrbe. Pri obstoječih uporabnikih pomoči na domu zato še ne znamo oceniti, ali so sploh upravičeni do dolgotrajne oskrbe, in če bodo, v kakšnem obsegu. Nobena odločba še ni bila izdana, zato je težko karkoli predvidevati.”
Veliko ljudi ne razume novega sistema
Veliko ljudi prav tako še vedno ne razume novega sistema dolgotrajne oskrbe in se ne zaveda svojih pravic, kot opozarjajo strokovnjaki. Manjkajo konkretni izračuni, ki bi posameznikom pomagali sprejeti odločitev, saj lahko uveljavitev pravice vpliva na druge prejemke, kot je dodatek za pomoč in postrežbo.
Na centrih za socialno delo se kopičijo vloge za dolgotrajno oskrbo in za oskrbovalca družinskega člana, vendar odločb še ne morejo izdajati, ker informacijski sistem še ni vzpostavljen. Ocenjevanje bo potekalo na domu vlagateljev, vendar so mogoče spremembe zdravstvenega stanja, kar pomeni, da bodo morali nekatere ocenjevati znova.
Uvedba dolgotrajne oskrbe v Sloveniji se sooča z resnimi težavami, in sicer predvsem zaradi pomanjkanja kadra in neurejene organizacije. Centri za socialno delo še niso kadrovsko popolnjeni, usposabljanja so se začela pozno, informacijski sistem še ni vzpostavljen, odločb ni mogoče izdajati. Izvajalci opozarjajo, da nimajo pogojev za začetek dela. Zaradi prenizkih cen storitev so nekateri zavrnili sodelovanje kljub nedavni prilagoditvi cen.
Kadrovska kriza in zahtevek za 20-odstotni dodatek na plače zaposlenih
Organizacije s področja socialnega varstva opozarjajo na kadrovsko krizo in zahtevajo 20-odstotni dodatek na plače zaposlenih v dolgotrajni oskrbi, da bi preprečili odhode in privabili nov kader. Brez tega obstaja nevarnost, da bodo uporabniki ostali brez storitev ali pa bodo prisiljeni poiskati pomoč na sivem trgu. Kopatin poudarja, da bo odnos do zaposlenih pokazal, ali je dolgotrajna oskrba res prioriteta države.
Domen Mezeg