Nacionalni veterinarski inštitut je potrdil ptičjo gripo pri perutnini v prosti reji na območju občine Cerklje na Gorenjskem. Izvedeli so nujne ukrepe za preprečevanje širjenja bolezni, državno središče za nadzor bolezni pa je v petek že določilo tudi območje z omejitvami in ukrepe, ki se izvajajo na tem območju. Bolezen so potrdili v reji z okoli 1000 nesnicami.
Direktor inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Branko Podpečan je danes predstavil primer potrjene ptičje gripe ter predstavil ukrepe za preprečitev širjenja bolezni. Na novinarski konferenci je pojasnil, da so kokoši usmrtili, opremo, ki bi lahko bila vir prenosa okužbe, pa uničili.
Kot je pojasnil Podpečan, je rejec iz Zaloga v občini Cerklje na Gorenjskem sam opazil klinične znake okužbe v reji kokoši nesnic in o tem obvestil območni urad. V petek pa so ptičjo gripo tudi potrdili.
Zaradi nevarnosti širjenja okužbe so nesnice usmrtili, uničili so tudi jajca in vso opremo, ki bi lahko predstavljala vir prenosa okužbe. Glede tistih, ki so že pri kupcih, je Podpečan zagotovil, da njihovo uživanje ni nevarno za človeka. “Rejcu bodo škodo povrnili iz sredstev Republike Slovenije in Evropske unije,” je pojasnil Podpečan. Veterinarji so pregledali tudi trikilometrski pas okoli žarišča, kjer je 68 obratov za rejo perutnine. Pregled v desetkilometrskem pasu, kjer je 336 obratov, še poteka.
Kako preprečiti širjenje ptičje gripe
Za preprečevanje širjenja morajo rejci gojenje perutnine in ptic v ujetništvu na prostem med drugim izvajati tako, da so živali zavarovane pred stikom z divjimi pticami z mrežami, strehami ali na drug ustrezen način oziroma se v primeru, ko to ni mogoče, oskrbujejo s krmo in vodo v zaprtih prostorih.
Vodna zajetja na prostem, ki se pri nekaterih vrstah perutnine uporabljajo zaradi dobrobiti živali, je treba uporabljati tako, da je preprečen dostop divjim vodnim pticam. Pri oskrbi perutnine z vodo iz površinskih vodnih zajetij, do katerih imajo dostop divje vodne ptice, je treba vodo obdelati s postopki, ki uničijo viruse aviarne influence (na primer s prekuhavanjem ali uporabo filtrov, UV-razkuževanja ali kemijskih substanc, kot je klor).
Omejiti je treba stike nepooblaščenih oseb s perutnino in vstop v prostore, kjer je nastanjena perutnina, ter upoštevati ukrepe za preprečevanje širjenja bolezni pri delu s perutnino (na primer namestitev razkuževalnih pregrad, uporaba zaščitne obleke in obutve, umivanje in razkuževanje rok).
Dnevni izpust živali na prosto je treba omejiti na najkrajši možni čas. Biovarnostne ukrepe je treba upoštevati tudi ob lovu na mlakarice ter pri odlovu in označevanju prostoživečih vodnih ptic, poleg tega pa še na prireditvah, sejmih oziroma razstavah perutnine in ptic v ujetništvu.
Sara Kovač