Odkar je Sorosova fundacija najavila, da se Fundacija za odprto družbo, ki služi financiranju levičarskih interesov, umakne iz Evrope in se preusmeri v druge dele sveta, je mogoče zaznati nervozo med levimi nevladniki po Evropi, ki se imajo za tako imenovane predstavnike civilne družbe. Slednji so namreč v svojih dejavnostih prestavili v nižjo prestavo, saj odtegnitev omenjenih sredstev zanje predstavlja pravcati šok.
Kontroverzni ameriški milijarder madžarskih korenin George Soros je pred nekaj meseci upravljanje svoje fundacije, ki služi levičarskim interesom prenesel na sina Alexandra Sorosa. Medtem ko je slednji odkrito napovedal boj proti zmagi Donalda Trumpa na prihajajočih ameriških predsedniških volitvah, je najavil, da se fundacija umika iz EU. Nevladne organizacije po vsej Evropi, ki se napajajo iz omenjenih sredstev, so se na to odzvale z zaskrbljenostjo.
Omenjeni korak pa ni presenetil le prejemnikov sredstev Sorosove fundacije, ampak tudi njene zaposlene. Sorosova fundacija je namreč pred meseci razkrila načrte za odpuščanje 40 odstotkov svojega osebja po vsem svetu, do najhujših rezov pa bo prišlo prav v Evropi. Večina zaposlenih v Španiji je že sporazumno prekinila pogodbo, potem ko je odjeknila novica, da bo prišlo do zaprtja pisarne v Barceloni. Odpustili naj bi 60 odstotkov zaposlenih v Bruslju in celo 80 odstotkov zaposlenih v berlinski pisarni. Pogajanja s sindikati še potekajo. Fundacija želi zmanjšati tudi število zaposlenih v Londonu.
Prejemniki sredstev fundaciji očitajo pomanjkanje komunikacije
Samo leta 2021 naj bi Sorosova fundacija porabila nič manj kot 1,5 milijarde dolarjev za “človekoljubne namene”, je razkril Guardian. Skupna vsota namenjenih sredstev v prejšnjih letih pa po poročanju Epoch Times ne bi smela biti bistveno nižja. Alexander Soros je v izjavi poudaril, da že dolgo podpirajo “evropski projekt”. Dejal je, da čutijo, da so omenjenemu projektu še naprej zavezani, zato si želijo še naprej “spodbujati demokracijo in boj proti avtoritarizmu v Evropi“. V ta namen naj bi še naprej podpirali “civilnodružbeni sektor, ki je za te cilje nepogrešljiv“. A številni dosedanji upravičenci sredstev Sorosove fundacije omenjeno izjavo sprejemajo z nezaupanjem. Marsikoga še posebej mori, da omenjena odločitev ni bila najavljena prej. “Pomanjkanje komunikacije in negotovost, povezana z odločitvijo, škoduje ugledu Fundacije za odprto družbo,” so za AP povedali prizadeti.
Fundacija je financirala širok nabor organizacij, ki so bile posvečene najrazličnejšim ciljem. Tematski poudarek nevladnih organizacij je predstavljala zaščita pravic in interesov migrantov in beguncev. Drugi so izpostavljali stigmatizacijo manjšin, kot so Sinti in Romi. Delovanje v medijih je potekalo pod krinko spodbujanja svobode tiska v več državah EU. Velike donacije so bile podeljenje za tako imenovana raziskovalna združenja, kot so tista, ki stojijo za objavo tako imenovanih Panamskih dokumentov. Fundacija so nevladnim organizacijam poleg denarja zagotavljala tudi znanje in izkušnje za lobiranje v EU ter nudila pravno podporo.
Levico skrbijo evropske volitve
To dogajanje z zaskrbljenostjo spremlja politična levica zaradi evropskih volitev prihodnje leto. Márta Pardavi iz madžarskega Helsinškega odbora in pariški profesor prava Alberto Alemanno sta to izpostavila za Politico. Pardavijeva pravi, da bi umik Sorosove fundacije lahko med drugim spodbudil gibanja, ki dvomijo o pravici do splava ali pravicah LGBTQ. “Če pogledamo Evropsko unijo, ne vidimo opravičila za zmanjševanje podpore človekovim pravicam, demokraciji in marginaliziranim skupinam,” je ob tem komentirala.
Medtem ko prihaja do umika Sorosovih cekinov, marsikdo opozarja, da bo sedaj Evropa soočena z reševanjem problematike nezakonitih migracij, ki so jo vrsto let spodbujali Sorosovi nevladniki. To je še posebej zaskrbljujoče zaradi vedno manjše rodnosti po državah EU in vzpona kriminala med migranti.
Ana Horvat