Centralno poveljstvo ZDA (Centcom) je uradno potrdilo, da je izvedlo nove zračne napade na tarče znotraj Irana. Uradna izjava Pentagona je prišla le nekaj minut po tem, ko je Kuvajt sporočil, da je bil napaden.
Vojaško akcijo ZDA označujejo kot dejanje samoobrambe. Po podatkih Centcoma so tarče napada predstavljali iranski radarski sistemi in poveljniško-kontrolni položaji za upravljanje brezpilotnih letalnikov, ki se nahajajo v mestu Goruk in na strateško pomembnem otoku Kešm v Hormuški ožini.
Po navedbah ameriške vojske agresivna iranska dejanja v regiji predstavljajo vzrok za napade. Ključni razlog je predstavljala nedavna iranska sestrelitev ameriškega brezpilotnika MQ-1, ki je po navedbah Washingtona deloval v mednarodnem zračnem prostoru.
Iran napadel Kuvajt
V Kuvajtu so se oglasile sirene, potem ko je Iran izstrelil balistične rakete na ameriške sile v Kuvajtu. Gre sicer za državo, ki predstavlja ključno trdnjavo ameriške vojske v regiji. V državi so vsaj tri večje ameriške baze – Camp Arifjan, letalska baza Ali Al Salem in Camp Buehring.
Po navedbah kuvajtske vojske njihova zračna obramba prestreza sovražne raketne in dronske napade. Po vsej državi so se oglasile sirene za zračno nevarnost, slišati pa je tudi eksplozije, ki so posledica delovanja kuvajtske protizračne obrambe. “Generalni štab vojske obvešča javnost, da so vsi zvoki eksplozij, ki jih slišimo, posledica delovanja sistemov zračne obrambe in prestrezanja sovražnih napadov,” izhaja iz uradne izjave.
Over the last 20 minutes:
0600 local: Iran carries out a ballistic missile attack on Kuwait (likely targeting US forces in response to the next event).
0615: CENTCOM confirms it carried out strikes on Iranian radar and command and control sites for drones earlier this weekend. pic.twitter.com/S9eRLkZuMV
— OSINTtechnical (@Osinttechnical) June 1, 2026
Do vojaške eskalacije prihaja v času intenzivnih, a očitno neuspešnih diplomatskih prizadevanj med Trumpovo administracijo in iranskim vodstvom. Strani si v zadnjih tednih prizadevata za sklenitev trajnega premirja ter sporazum o popolni vrnitvi in varnem prehodu trgovskih ladij skozi Hormuško ožino, vendar najnovejši spopadi na terenu resno postavljajo pod vprašaj nadaljevanje kakršnih koli pogajanj.
Tretja kršitev premirja
Najnovejša izmenjava ognja med ZDA in Iranom po navedbah Indexa pomeni tretjo večjo kršitev premirja, ki je bilo sklenjeno aprila. Začasno premirje je bilo doseženo po skoraj šestih tednih odprtega vojaškega spopada, ki se je začel februarja, ko sta ZDA in Izrael izvedla zračne napade na Iran, pri čemer je bil ubit iranski vrhovni voditelj, ajatola Ali Hamenej. Odkar je premirje stopilo v veljavo, se ga v glavnem spoštuje, medtem ko je Trumpova administracija hkrati uvedla blokado ladijskega prometa v Hormuški ožini, da bi pritisnila na Teheran.
Prvi večji incident se je zgodil 7. maja, ko je Iran obtožil ZDA, da so napadle dve ladji v ožini in civilna območja, medtem ko je Washington vztrajal, da je to povračilo za napad na tri ameriške rušilce. Prejšnji teden je bila zabeležena druga kršitev, ko je ameriška vojska uničila iranske raketne lokacije in ladje, ki so poskušale postaviti mine. ZDA so v obeh prejšnjih primerih vztrajale, da gre za strogo omejene ukrepe, ki ne pomenijo popolnega konca premirja z Iranom.
Trump oster do kritikov
Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social znova sporočil, da “Iran resnično želi skleniti dogovor”. Hkrati pa je tudi ostro napadel kritike, ki dvomijo o njegovih prizadevanjih za pogajanja s Teheranom.
“Mar demokrati in različni navidezno nepatriotski republikanci ne razumejo, da mi je veliko težje dobro opravljati svoje delo in se pogajati, ko politični plačanci nenehno in negativno ‘čivkajo’, na ravneh, ki jih še nisem videl, in vedno znova ponavljajo, da bi moral iti hitreje ali počasneje ali iti v vojno ali ne iti v vojno ali karkoli drugega? Samo usedite se in sprostite, na koncu se bo vse izšlo – vedno se izide!” je navedel ameriški predsednik, ki v svoji zadnji objavi sploh ni omenil iranskega napada na cilje v Kuvajtu niti silovitih ameriških zračnih napadov na cilje v Iranu, ki so bili izvedeni med vikendom.
Iz Irana prihajajo grožnje
Iran grozi, da bo, če bodo ZDA znova napadle, njihov odziv povsem drugačen. Iranski korpus islamske revolucionarne garde (IRGC) je objavil dodatne podrobnosti o povračilnem napadu in potrdil, da je cilj predstavljala ameriška letalska baza, s katere so bili izvedeni napadi na njihov komunikacijski stolp na otoku Sirik v Perzijskem zalivu, ki leži približno 65 kilometrov od južne obale Irana.
Obe strani v javnosti vztrajata, da se pogajanja nadaljujejo, glavna sporna točka pa ostaja iranska zaloga visoko obogatenega urana. Trump se je v petek sestal s svojimi svetovalci, vendar še ni sprejel odločitve, ali bo nadaljeval z dogovorom o podaljšanju premirja in deblokadi ožine. Dogovor po navedbah Irana še ni dokončno sklenjen.
Pritisk na svetovni energetski trg ne popušča. Blokada je prizadela tudi oskrbo s kemičnimi gnojili, kar vzbuja strah pred ogromnim pomanjkanjem hrane na svetu, saj regija Perzijskega zaliva proizvede kar 30 odstotkov kemičnih gnojil, s katerimi se trguje po vsem svetu. Trump se je znašel pod pritiskom, da ponovno odpre Hormuško ožino in zniža cene goriva v ZDA pred novembrskimi kongresnimi volitvami, saj volivci kažejo vse večje nezadovoljstvo zaradi rasti cen.
Izraelska vojna v Libanonu proti milici Hezbolah, ki jo podpira Iran, predstavlja še eno veliko oviro. Izraelski premier je v torek sporočil, da je ukazal vojski, naj prodre globlje v Libanon, da bi se borila proti Hezbolahu. Ameriški državni sekretar Marco Rubio se je z libanonskim predsednikom Josephom Aounom in Netanjahujem pogovarjal o diplomatskih pogovorih med Izraelom in Libanonom ter predlagal načrt za “postopno deeskalacijo”, je povedal ameriški uradnik. Libanonska nacionalna tiskovna agencija je poročala, da je bilo v zadnjih izraelskih zračnih napadih na Libanon ubitih najmanj šest ljudi.
Premirje v Libanonu ostaja ključni pogoj
Iransko zunanje ministrstvo je uradno izjavilo, da premirje v Libanonu ostaja ključni pogoj za dosego kakršnega koli sporazuma z ZDA. “Vztrajamo, da je premirje v Libanonu ključni pogoj za vsak sporazum, katerega cilj je končati vojno,” je na tedenski tiskovni konferenci navedel tiskovni predstavnik ministrstva Esmaeil Baqaei. Glede ameriških zračnih napadov na Iran je Baqaei dejal, da predstavljajo hudo kršitev premirja, zaradi česar je Iran začel ciljati položaje v Kuvajtu, s katerih je bil izveden ameriški napad. Po navedbah AFP je še povedal, da bo Iran “sprejel vse ukrepe, ki se mu zdijo potrebni za obrambo svoje nacionalne varnosti”. Kuvajtsko zunanje ministrstvo je medtem ostro obsodilo iranski napad na svoje ozemlje. V izjavi je nadalje poudarjeno, da si Kuvajt pridržuje polno pravico, da sprejme vse potrebne ukrepe za ohranitev lastne varnosti in obrambo svojega ozemlja.
Ž. N.