Zdaj je jasno, kakšna so bila izhodišča za davčno reformo. Nekdanji državni sekretar na finančnem ministrstvu Tilen Božič, ki je odstopil po javni kritiki napačnega komuniciranja, je zdaj pojasnil, da so iskali način, kako povišati davke, ker ti zdaj očitno ne zadoščajo potrebam socialistične vlade. Veliko govora o tem, kako povišati davke, niti besede pa o tem, kako zmanjšati javno porabo. Ni pa presenečenje, da je premier Golob še pred nekaj dnevi govoril nasprotno, ta je namreč zatrjeval, da reforma ni bila namenjena polnjenju državnega proračuna.
Ko je predsednik vlade Robert Golob iskal žrtveno jagnje, da bi opravičil vladno nefunkcionalnost pri izvedbi davčne reforme, je javno kritiziral “komuniciranje izhodišč”, kar je privedlo do odstopa državnega sekretarja na finančnem ministrstvu Tilna Božiča. Ta je zdaj pojasnil, kakšna so bila izhodišča, in ni presenetljivo, da se njegova razlaga (spet) razlikuje od trditev premierja.
Zdaj je jasno, da je bilo izhodišče davčne reforme polnjenje državnega proračuna, čeprav je Golob ta teden v državnem zboru dejal ravno nasprotno, da ta reforma nikoli ni bila namenjena polnjenju proračuna in jo je treba gledati v širšem kontekstu, kar je danes ponovil tudi minister za finance.
Božič je dejal, da “pobrane dajatve ne zadoščajo za financiranje potreb državljanov”, češ, da so potrebe večje od razpoložljivega denarja in da o tem pričajo tudi številke. Res je, o visoki porabi vlade pričajo tudi številke, sploh ko izpostavimo dejstvo, da je aktualna vlada zaradi širitve ministrstev ustvarila ogromen primanjkljaj, načrtujejo 2,94 milijarde evrov primanjkljaja ali 4,5 odstotka bruto domačega proizvoda. Ob tem je jasno samo to, da vlada na široko nesmiselno zapravlja, z davčno reformo pa bi davkoplačevalci to “preživljali”. So to te številke, o katerih govori Božič? Božič je torej dejal, da so pri pripravi reforme izhajali iz dejstva, da trenutni davčni izplen ne zadošča za financiranje potreb državljanov, beri: vlade in kupovanja levih volivcev. Je pa to le še ena neusklajenost v nizu teh med vladnimi sodelavci in Robertom Golobom, ki je še pred nekaj dnevi zatrjeval, da reforma ne bo namenjena polnjenju državnega proračuna: “Interes vlade ni bil nikoli, da bi z davčno reformo zagotavljali dodatne vire za proračun.”
Božič nasprotuje lokalni avtonomiji, čeprav prav to velja za večino civiliziranih držav
Božiča moti obstoječ sistem obdavčitve nepremičnin, ki je po njegovem mnenju “nevzdržen, predvsem zaradi velikih razlik na ravni občin, pri čemer se je skliceval na “mednarodno prakso, v skladu s katero bo sčasoma zagotovo prišlo do večje obdavčitve”. Dejstvo pa je, da je nepremičninski davek v vseh evropskih državah izvirni prihodek lokalnih skupnosti (občin, regij, pokrajin), kjer nepremičnina leži, in je torej namenski davek, katerega prihodek se namenja vlaganju v lokalno infrastrukturo (v t. i. “javno dobro”) ter povečati kvaliteto storitev na lokalni ravni. Reševanje proračunskega primanjkljaja na ramenih davkoplačevalcev je nepravičen, ampak s tem se Golobova vlada ne ukvarja. Prava smer reševanja proračunskega primanjkljaja bi bila prej nadzorovana prodaja državnega premoženja in alokacija finančnih virov od prodaje državnega premoženja v državne blagajne, med drugim tudi zakonsko določen znesek od prodaje državnega premoženja v pokojninsko blagajno, ki bo zagotavljal stabilnost pokojninskega sistema.
Ana Horvat