Julij je mesec, ko vročice vseh sort – tudi politične – počasi izzvenevajo v mirnejše poletne dni in dolge večere, ko se pogosteje kot sicer zagledamo v nebo in občudujemo njegove neskončne razsežnosti. Tudi zato bo tokratna kolumna posvečena raziskovanju neba in vesolja, ki se morda zdi smešno oddaljeno od vsakdanjih križev in težav, a je še kako vpeto v naš vsakdan, predvsem pa v prihodnost nas in naših potomcev. Saj veste, ko je Jules Verne konec 19. stoletja sanjal o osvajanju Lune, so se mu posmehovali, danes pa velja za enega od drznih pionirjev osvajanja vesolja. Ko je Slovenec Herman Potočnik Noordung na prelomu let 1928 in 1929 v Berlinu izdal knjigo Problem vožnje po vesolju – raketni motor, je naletel na podobne odzive. Drzen načrt za preboj v vesolje in ureditev stalne vesoljske postaje se je zdel popolna fikcija. A danes Potočnik velja za pionirja vesoljskih znanosti in vizionarja, ki je predvidel celo pridobivanje električne energije iz sončnih žarkov.
Danes se bomo poleg Potočnika spomnili še nekaterih slovenskih vesoljskih pionirjev, ki ob mnogih priložnostih na različne načine ponosno poudarjajo svojo slovenskost. Res je, ne živijo v Sloveniji, a po žilah jim teče tudi slovenska kri. Prav je, da ob vseh naših (neupravičenih) kompleksih majhnosti in zaplankanosti – pa v tem nismo edini ne v Evropi ne na svetu – prepoznavamo velike Slovenke in Slovence tudi na področju, ki kroji prihodnost človeštva. Naj ob tem priporočim v branje knjigo enega izmed teh junakov, Jerryja M. Linengerja, z naslovom V vesolju, v kateri avtor opisuje nečloveške napore življenja na vesoljski postaji in nam sporoča, da je upanje tisto, ki umre zadnje. Mimogrede: Linenger je s seboj v vesolje ponesel slovensko zastavo in podobico brezjanske Marije. Pomenljivo, kajne?
Med astronavte slovenskih korenin so se poleg Linengerja zapisali še Ronald Šega, Sunita Williams in Randolph James Bresnik.
Sunita Williams je tista ženska, ki je namesto deset dni bivala v vesolju kar devet mesecev. To jo je zaznamovalo telesno in duševno, a se ni zlomila in je vseskozi ostajala optimistična. Seveda, saj je po rodu izpod slovenskih gora, kamor se rada vrača in posreduje svoje izkušnje zlasti mladi generaciji. Nadvse rad je med mlade prihajal tudi naš rojak iz Krope, eden izmed vodilnih fizikov pri Nasi, žal že pokojni Dušan Petrač. Spominjam se njegovih nepozabnih predavanj na kranjski gimnaziji, kjer smo z odprtimi usti in ušesi srkali njegova spoznanja in razmisleke. Velja omeniti, da je vse do smrti ostal zvest podpornik demokratičnega pola slovenske politike.
Ko je ameriški predsednik Donald Trump ob nastopu svojega drugega mandata napovedal ponovno osvajanje vesolja, polete na Luno in raziskovanje Marsa, so se mnogi le prizanesljivo nasmihali. A mislil je povsem resno, kar se kaže v obnovljenih vesoljskih programih ameriške vesoljske agencije Nasa. Ne nazadnje tudi njegov tesni podpornik in prijatelj Elon Musk vse uspešneje prodira v vesolje in kaže pot komercialnim podvigom tega ranga.
In tukaj vstopi v zgodbo Randolph James Bresnik, čigar prababica in praded sta bila doma iz Luč in Ljubnega. Aktualni Nasin astronavt bo eden od štirih, ki jih bo Nasa kmalu poslala v vesolje v odpravi Artemis III. Kot zanimivost naj omenim, da bo član posadke tudi Italijan, ki ga tja pošilja Evropska vesoljska agencija, pri kateri sodeluje tudi Slovenija.
Vem, vem, boste porekli, pa kaj se nas Slovencev osvajanje vesolja in podobni podvigi tičejo? A vendarle je z novo vlado prišel čas, ko se nam obzorja jasnijo in kljub težki zapuščini prejšnje vlade smelo gledamo v prihodnost. Konec koncev je treba povedati, da kar precej slovenskih podjetij proizvaja dele za vesoljsko industrijo, med njimi Pipistrel, Dewesoft, C-Astral Aerospace in AMS Flight. Tudi naprave v Planici služijo za raziskave fiziologije in medicine človeka v vesolju ter v izrednih razmerah na Zemlji.
Zato korajžno v prihodnost! Zdaj ni čas za črnogledost, cincanje in malodušje, ampak je čas za pogumne poteze in vizionarska dejanja!
Dr. Andreja Valič Zver