“Predvolilne obljube trenutne koalicije o izboljšanju zdravstvenega sistema so ostale neizpolnjene, razmere pa so se močno poslabšale. Zdravniki in zdravnice se soočamo z neurejenimi delovnimi pogoji, kar vodi v izgorelost in množične odhode v tujino ali v zasebni sektor,” v najnovejšem javnem pismu izpostavljajo zdravniki in kritično dodajajo, da vlada medtem aktivno ustvarja negativno javno mnenje proti njim, kar povzroča krhanje zaupanja bolnikov in ogroža uspešnost zdravljenj.
Čeprav Golobova vlada trdi, kako zavzeto dela in kako naj bi področje zdravstva predstavljalo njihovo prioriteto, smo v uredništvo prejeli javno pismo slovenskih zdravnic in zdravnikov, v katerem so ti izrazili globoko zaskrbljenost nad trenutnimi razmerami v slovenskem zdravstvu.
Iz uvoda združenega javnega pisma slovenskih zdravnic in zdravnikov, ki je bilo posredovano Vladi RS, Ministrstvu za zdravje RS, medijem, sindikatu FIDES in Zdravniški zbornici Slovenije, se je podpisalo 1030 zdravnic in zdravnikov Slovenije. Iz njega je mogoče razbrati, da so koalicijske predvolilne obljube o izboljšanju zdravstvenega sistema v njih vzbudile upanje, v nasprotju s tem pa so zapisali: “Vendar nam je po dveh letih zamujenih priložnosti postalo jasno, da so bile izrečene obljube zgolj prazne besede.” Gibanje Svoboda je namreč zdravstveno reformo obljubljalo kot prvo prioriteto, stranka SD je obljubljala dostop do specialista v 30-ih dneh, Levica pa okrepitev zdravstvenega sistema. Vse to so tudi zapisali v koalicijsko pogodbo in jo podpisali.
Podpisi, zaveze in obljube ne pomenijo nič
“Žal smo do danes že spoznali, da njihovi podpisi, zaveze in obljube, ne pomenijo nič,” poudarjajo. Razmere v zdravstvu se namreč niso izboljšale, ampak celo tako poslabšale, “da zdravnice in zdravniki umikajo soglasja za nadurno delo, odhajajo v tujino, kjer sta delovno okolje in plačilo boljša, ali v privatni sektor, kjer je razmerje med službenim in zasebnim življenjem precej boljše in plača višja”.
Ker so vladajoči napovedovali ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, so izpostavili, da tega niso dočakali, saj so dobili “obvezen prispevek in največji primanjkljaj v zgodovini Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS)”. Kot opozarjajo, delovni pogoji ostajajo neurejeni, kar po njihovih besedah neizogibno slabša delovne razmere za vse, ki še naprej vztrajajo v javnem sektorju. “Bojimo se, da nas bo vse skupaj privedlo do izgorelosti,” poudarjajo.
Na vsak način skušajo ljudi obrniti proti njim
Kot pravijo, s težavo gledajo vojno, ki jo premier v medijih bije proti njim. “Njegove besede in izjave ne pritičejo nazivu predsednik, njegovo pobalinsko vedenje je skrajno žaljivo,” so prepričani. Javnosti namreč skuša prikazati, da zdravniki ne delajo in da so izključni krivec za propadanje javnega zdravstvenega sistema ter da si ne zaslužijo primernega plačila. “Na vsak način skuša obrniti ljudi proti nam,” izpostavljajo in dodajajo, da ob tem pozablja, da “menedžment slovenskih zdravstvenih ustanov, katerega temeljna naloga je uspešno vodenje teh ustanov, postavlja vlada”, ne pa zdravniki. Ti so le javni uslužbenci, ki zdravijo ljudi.
“V naši državi se je v teh razmerah zelo težko pogovarjati o denarju: v javnosti se je v preteklih desetletjih uveljavilo prepričanje, da bi morali zdravniki opravljati svoje službene obveznosti (in to ne glede na njihov obseg) zaradi svoje moralne dolžnosti in ne zaradi plačila. Zaradi službe, ki jo opravljamo, zamudimo ogromno dragocenih trenutkov, ki bi jih želeli deliti z družino, prijatelji, znanci,” ob tem kritično izpostavljajo in dodajajo, da jih ni doma. Vsak mesec opravljajo dežurstva, ogromno nadur, ker je zdravnikov premalo. “Zakaj si torej po mnenju vlade ne zaslužimo boljših pogojev dela in boljšega plačila?” se sprašujejo.
Kršena je pravica do pravočasne in kakovostne zdravstvene obravnave
Na račun naštetega pravijo, da je ogroženo zaupanje bolnikov do zdravnikov, ki je ključnega pomena za uspešno zdravljenje. V pismu opozarjajo, da je ob konstantnem “podaljševanju čakalnih dob za kritična zdravljenja in operacije, za katere niso krivi sami, ogroženo zdravje in varnost pacientov”. Številni so prisiljeni, kot poudarjajo, v iskanje zasebnega zdravstvenega varstva, vendar si tega ne more privoščiti veliko ljudi. “Stiska, v katero je država potisnila svoje državljane, vodi v neenakost med njimi, kršena je ena izmed osnovnih državljanskih pravic – pravica do pravočasne in kakovostne zdravstvene obravnave,” poudarjajo.
Prav tako so zdravniki v pismu posvarili, da “obstoječe stanje našega zdravstvenega sistema mlade in nadarjene študente medicine odganja iz Slovenije”. V navezavi na to so pojasnili: “Bodoči zdravniki in specialisti ne vidijo uspešne karierne poti v slovenskem sistemu, temveč se odločajo za priložnosti v tujini, kjer lahko delajo v boljših pogojih, so spoštovani in prejmejo plačilo, ki si ga zaslužijo.”
Infrastrukturni projekti, ki stečejo, prej ali slej zaidejo v slepo ulico
Po njihovih besedah gredo evropska sredstva, ki bi lahko prispevala k izboljšanju infrastrukture, mimo njih. “Je vzrok nesposobnost pridobiti ta sredstva ali da je financiranje iz evropskih sredstev težje zlorabiti?” se sprašujejo in problematizirajo, da infrastrukturni projekti, ki vendarle stečejo, prej ali slej zaidejo v slepo ulico. V navezavi na to so izpostavili primer sanacije UKC Ljubljana, kjer ni znano, “koliko časa bo osrednja slovenska bolnišnica prisiljena delovati z občutno zmanjšano kapaciteto”. “Nove zakonodajne pobude, kot sta Zakon o digitalizaciji in Zakon o kakovosti v zdravstvu, predvidevajo ustanovitev novih agencij, ki ne pomenijo nič drugega kot kanaliziranje javnih sredstev iz zdravstvenega sistema, kar je zaskrbljujoče,” so prepričani.
Erozija zaupanja med vlado in zdravstvom se v prihodnje, kot svarijo, ne sme nadaljevati. Želijo takojšnje ukrepanje. “Kot javni uslužbenci si zaslužimo izboljšanje delovnih pogojev, ki bodo v skladu z normativi EU, vključno z zagotovitvijo ustreznega plačila,” poudarjajo in dodajajo, da je vnovična vzpostavitev integritete našega zdravstvenega sistema ultimat, ki ga dajejo vladi. Od vladnih ukrepov je namreč po njihovih besedah odvisna usoda naših bolnikov in prihodnost slovenskega javnega zdravstva.
Ž. N.