Socialni demokrati so podporniki Kebrovega kubanskega modela zdravstvenega sistema, kjer so vsi centri odločanja in financiranja zdravstva skoncentrirani na enotni točki, s katero upravlja država. To je model državnega in ne javnega zdravstva. In prav ta model – ki ga leve vlade že ves čas zagovarjajo, je razlog za težke trenutke, ki jih v tem času preživlja slovensko zdravstvo. Ker je minister za zdravje Danijel Bešič Loredan pripravljen rezerve zdravstvenega sistema iskati tudi v zasebnem sektorju, je seveda sovražnik slovenskih glasnikov državno-planskega zdravstva, ki je najbolj optimalna različica sistema, ki omogoča nemoteno korupcijo. Zato ni presenetljivo, da so se socialni demokrati kot del te združbe spravili tudi na ministra. Danes bodo eni in drugi protestirali sami proti sebi, čeprav so del koalicije, ki vodi to državo.
Minister Danijel Bešič Loredan je namreč že med zaslišanji pred prevzemom funkcije napovedal, da namerava nadaljevati z zastavljeno prakso vlade Janeza Janše, ki stremi k podeljevanju koncesij za zasebne izvajalce javnih storitev v zdravstvu. To obljubo je decembra tudi izpolnil, ko je napovedal koncesije za ortodontske storitve, pri čemer se je skliceval na dolge čakalne dobe.
Levica nad Loredana že pred sestavo koalicije
To pa nikakor ni pogodu strankama SD in Levica. V Levici so se v preteklosti glede koncesijskih napovedih že javno pritoževali. “Koncesije so oblika privatizacije javnega zdravstva, saj zasebna dejavnost ne deluje z motivom zagotavljanja javnega zdravja, ampak dobička. Tako v Levici kot v koaliciji se tega zavedamo, zato smo krepitvi javnega zdravstva odmerili prioritetno mesto v koalicijski pogodbi,” so zapisali, še preden se je oblikovala koalicija.
Zdaj nad Loredana tudi SD
Socialni demokrati so takrat bili še tiho in so raje preštevali kadrovska darila v državni upravi in državnem gospodarstvu, ki jim jih je podeljeval predsednik vlade. A že takrat je bilo več kot očitno, da tudi njim ministrovi načrti niso pogodu, saj so ravno oni bili izvirni ideologi Kebrovega modela državnega zdravstva.
Zdaj so očitno njihovi funkcionarji dobili dovoljenje, da udarijo po ministru in zahtevajo še več državnega zdravstva. Član predsedstva njihove lokalne veje v Zagorju ob Savi Željko Železnik se je o ministru razpisal na Facebooku:
Prevelike razlike pri pogledu na reševanje zdravstvenega sistema
Treba je priznati, da je lokalni funkcionar kljub ideološki zaslepljenosti in zacementiranim državno-planskim pogledom na zdravstvo vendarle vsaj konsistenten. Pravilno ugotavlja, da so se v koaliciji na začetku mandata dogovorili, da bodo ukinili dodatno zdravstveno zavarovanje (ne glede na to, iz kako napačnih postavk so pri tem izhajali). Pravilno tudi ugotavlja, da je reakcija medijev na vrste pred zdravstvenimi domovi in ukinitvijo NMP povsem drugačna, kot če bi na Gregorčičevi še vedno bila Janševa vlada.
Povedal je stvari, za katere je videti, kot da so temne družinske (koalicijske) skrivnosti, o katerih se ne govori in o katerih tudi mediji – uslužno – ne poročajo. Namreč koncept koncesij, kot si ga je zamislil Danijel Bešič Loredan (ne ukinitvi dodatnega zavarovanja, reševanje čakalnih dob s pomočjo koncesij) je v osnovi skregan s konceptom, ki ga promovirata koalicijska partnerja SD in Levica (ukinitev dodatnega zavarovanja, konec vsakega koncesijskega dela, medtem ko minister celo uvaja nove koncesije).
V koaliciji se bodo pač morali dogovoriti, kako naprej. Premier Robert Golob o zdravstvu sicer pove bore malo, kot da tematike ne pozna, z izjemo občasnih “zdravstvenih nasvetov” (sončno-morska terapija za covid-19, brezmesna dieta …). Očitno vse odločitve v zvezi z zdravstvenim sistemom prepušča ministru za zdravje, ki uživa njegovo zaupanje (tudi ko ta v njegovem imenu grozi zdravnikom). Torej je jasno, da vlada podpira nadaljevanje Janševega koncesijskega reševanja problematike čakalnih dob. Kritika funcionarja SD je tako na mestu – oni in Levica se s takšnim sistemom ne strinjajo, saj javno zdravstvo enačijo z državnim. Pri tako fundamentalnih razlikah pa skoraj ni drugega izhoda kot prijateljski razhod koalicije in iskanje kompatibilnejših partnerjev.
Andrej Žitnik