Lestvica svobode medijev, ki jo vsako leto objavljajo Novinarji brez meja, je sicer bolj politično ogledalo kot pa tehnična meritev stanja v medijskem prostoru, pa vendar je Slovenija pod Golobovo vlado zdrsnila za nekaj mest. A za del tega zdrsa, je očitno spet kriv Janez Janša.
Če pogledamo poročilo nekoliko natančneje, je že uvodni opis slovenskega medijskega prostora precej samozavesten v svoji pozitivni sliki. Omenja raznolikost, javno RTV, POP TV, N1 Slovenija, Delo, Dnevnik in Večer, ter da “spletni mediji, kot sta Necenzurirano in Oštro, dodatno krepijo medijski pluralizem”.
Težava nastane pri vprašanju, kaj “pluralizem” dejansko pomeni v praksi. Kajti našteti so le levi mediji, kar pa ni pluralizem.
Drugi del poročila, ki govori o pritiskih na novinarje, je še zanimivejši. Opozarja na diskreditacijske kampanje in politične napade na družbenih omrežjih. Pri tem je izpostavljen Janez Janša. Ne omenja pa čistke janšistov, ki jih je naročil Robert Golob. Ne omenja ukinjene Tarče, ki so nameravali razgaliti vmešanje Tine Gaber Golob v politiko. Spomnimo kako je Golobova vlada poskušala vplivati na javno radiotelevizijo, bodisi prek zakonodaje, kadrovskih menjav ali financiranja.
Zdrs Slovenije pa je Društvo novinarjev Slovenije pripisalo “preohlapni zakonodaji” in finančni stiski medijev. “Preohlapnost zakonodaje se kaže trenutno v finančnem izčrpavanju javnega medija pa tudi v kadrovsko obubožanih uredništvih zasebnih medijev, kjer nekateri “dobesedno životarijo, spet drugi pa so zasuti z nesluteno količino dela”, je poudaril predsednik Društva novinarjev Slovenije (DNS) Gašper Andrinek.
Paradoks je v tem, da govori o izčrpavanju javnega medija, medtem ko se vanj stekajo visoka javna sredstva.
Sara Kovač