Davek na bilančno vsoto bank in hranilnic bo negativno vplival na kreditno aktivnost in odpornost bančnega sistema, opozarja Združenje bank Slovenije, in bo tako še dodatno oslabil slovensko gospodarstvo. Sporni predlog zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev, ki vsebuje tudi predlog posebnega davka na bilančno vsoto bank in hranilnic (v nadaljevanju DBV) je bil objavljena na spletni strani Skupnosti občin. V Združenju bank Slovenije so še zapisali, da bodo končni predlog zakona, ko bo objavljen s strani Vlade RS, temeljito preučili ter se z argumentiranimi in strokovnimi predlogi vključili v zakonodajni postopek.
Poleg Združenja bank Slovenije na nevarnosti negativnih posledic na kreditiranje in zmožnosti generiranja kapitala ter konkurenčnost v svojem mnenju opozarja tudi Evropska centralna banka.
Združenje bank Slovenije predlogu novega davka na bilančno vsoto bank in hranilnic, ostro nasprotuje in je v sporočilu za javnost zapisalo naslednje razloge za nasprotovanje:
- Obdavčitev bilančne vsote bo imela dolgoročne negativne posledice na kreditiranje ter odpornost bančnega sistema.
- Ustvarjeni dobiček prispeva h kapitalski krepitvi, saj v velikem deležu ostaja v bankah in hranilnicah in torej ni izplačan v obliki dividend, s čimer se ohranja sposobnost kreditiranja.
- Predvidljivost in stabilnost pravnega ter davčnega okolja sta ključni za normalno poslovanje celotnega gospodarstva.
- Izbira zgolj enega sektorja za dodatno obdavčitev ustvarja negotovost in je diskriminatorna.
Bančni sektor je zavezan in pripravljen sodelovati pri odpravljanju posledic katastrofalnih naravnih nesreč, kot so bile nedavne poplave. Po tokratnih poplavah so se banke in hranilnice odzvale s takojšnjimi neposrednimi ter posrednimi ukrepi pomoči gospodarstvu in prebivalstvu. Zgolj v prvem mesecu po poplavah je celotni bančni sektor različnim humanitarnim organizacijam, zaposlenim, gasilcem in občinam doniral kar osem milijonov evrov, kar predstavlja nekaj manj kot dva odstotka letošnjega polletnega dobička bančnega sektorja.
Bančni sektor želi s svojo osnovno vlogo izvajanja finančnega posredništva podpreti obnovo ter razvoj slovenskega gospodarstva, je pa za ohranitev te zmožnosti nujno oblikovanje in sprejemanje ukrepov ter politik, ki ohranjajo ali krepijo, ne pa znižujejo konkurenčnosti tega sektorja, so še zapisali v Združenju bank Slovenije.
Predlagan nov davek pa znižuje konkurenčnost slovenskega bančnega sistema in zmožnosti kreditiranja gospodarstva ter prebivalstva, in to v obdobju ohlajanja gospodarstva ter v času, ko so visoki dobički bank, zaradi zaostrene monetarne politike Evropske centralne banke, prehodne narave, so še zapisali v Združenju, in dodali, da bi moral biti cilj davčne zakonodaje zagotoviti slovenskim davčnim zavezancem primerljiv položaj ter primerljivo konkurenčno poslovno okolje drugim v državah članicah Evropske unije.
Normalo poslovanje je mogoče samo, če je davčno in pravno okolje predvidljivo in stabilno! Vendar pa predlog davka na bilančno vsoto bank in hranilnic (DVB) ne zagotavlja predvidljivosti in stabilnosti pravnega ter davčnega okolja in ni dobra rešitev, na kar je opozorilo tudi 15 delodajalskih združenj, so poudarili v Združenju bank Slovenije.
Predlog DVB namreč prinaša:
- zmanjšano konkurenčnost celotnega slovenskega gospodarstva,
- tveganja, povezana s pripravljenostjo nadaljnjih investicij v slovenskem gospodarstvu oz. zmanjšanje zanimanja za vlaganje v Slovenijo z vidika tujih vlagateljev,
- negativen vpliv na zmožnost pridobivanja kapitala v primerljivem okolju drugih evropskih držav,
- tveganja negativnih učinkov na bonitetne ocene tako bank in kot tudi države,
- negativen vpliv na stroške financiranja, ki bo prenesen tudi na druge sektorje gospodarstva, vključno na državo.
Obremenitev samo enega gospodarskega sektorja je diskriminatorna
Obdavčitev enega gospodarskega sektorja, ki primerjalno niti ne spada med najbolj dobičkonosne, je diskriminatoren, so zapisali pri Združenju, poleg tega ima slovenski bančni sektor v primerjavi z drugimi državami Evropske monetarne unije (v nadaljevanju EMU) višje kapitalske zahteve, kar z vidika stroškov kapitala povečuje njegovo neprivlačnost v primerjavi s konkurenco iz drugih držav EMU.
Dodaten davek bi lahko negativno vplival na kreditno aktivnost bank
To bi se zgodilo ravno v času, ko so pričakovane večje potrebe po financiranju zelenega prehoda in energetske neodvisnosti. Obdavčitev bilančne vsote je ukrep, ki banke lahko sili k zniževanju kreditiranja, saj povečevanje bilančne vsote nujno ne pomeni višjih dobičkov. Krčenje aktivnosti bank pomeni nižje dobičke in posledično nižje prihodke za državni proračun v primerjavi s pričakovanimi.
Bančne aktivnosti bi se lahko premaknile v druge države!
Zaradi višjih davčnih obremenitev v primerjavi z drugimi državami EMU bi se lahko bančne aktivnosti iz Slovenije pričele seliti v druge države znotraj bančnih skupin. To pa so lahko zelo neugodne dolgoročne posledice na dostop do financiranja gospodarstva.
Poleg vsega pa omenjeni predlog DBV zelo odstopa od davčnih ureditev v primerljivih državah, poudarjajo v Združenju bank Slovenije in pojasnjujejo, da države, ki še imajo uveljavljen davek na bilančno vsoto, le-tega izračunavajo na podlagi višine sredstev, ki je prilagojena njihovi tveganosti (podobna je bila tudi pretekla ureditev v RS). Nekatere druge države pa so davčno osnovo omejile izključno na vir enkratnega vira dobička. Poleg tega slovenski predlog DBV izrazito odstopa od davčnih ureditev v primerljivih državah tudi z vidika namena porabe. Kot predlog razumejo v Združenju bank Slovenije, namen porabe sredstev ni povezan ne s finančno stabilnostjo, niti s sanacijo neposrednih posledic naravne nesreče, ampak s financiranjem srednjeročnega načrta prenove državne infrastrukture, kar pa pomeni neposredno financiranje potreb državnega proračuna.
“Primerljivost davčnega okolja in s tem cene kapitala ter vrednotenja slovenskega bančnega sektorja v primerjavi z drugimi v EMU je nujna za ohranitev vloge slovenskega bančnega sistema pri financiranju slovenskih investicijskih potreb. Za zagotavljanje ekonomske suverenosti je namreč ključna ekonomska moč gospodarstva, za dosego slednje, pa je predpogoj močen bančni sektor,” so zaključili v Združenju bank Slovenije in poudarili, da bodo končni predlog zakona, ko bo objavljen s strani Vlade RS, temeljito preučili ter se z argumentiranimi in strokovnimi predlogi vključili v zakonodajni postopek.
C. T.