Zaradi ukrepov na podlagi dublinske uredbe lahko Slovenija pričakuje vračanje več kot 2500 ilegalnih migrantov iz drugih evropskih držav, kamor so migranti nadaljevali pot po prvotni registraciji v Sloveniji.
Leta 2024 je za azil v Sloveniji zaprosilo 5173 migrantov, med katerimi jih je največ izhajalo iz Maroka, Alžirije, Afganistana in Egipta. Zgolj štiri odstotke prosilcev za azil so predstavljale ženske, kot poroča Regionalna obala.
Po podatkih notranjega ministrstva je Slovenija letos prejela že 362 najav vračanja migrantov, od katerih jih je bilo 150 dejansko vrnjenih. Največ zahtev za vračanje migrantov prihaja iz Nemčije (169), sledijo ji Švica (103), Avstrija, Italija, Francija in druge evropske države. Gre za migrante, ki so bili najprej registrirani v Sloveniji, nato pa so nadaljevali svojo pot v države z močnejšim socialnim sistemom, kot je Nemčija, kjer so jih znova identificirali.
Dublinska uredba določa, da mora prosilec za azil svojo zahtevo obravnavati v državi prve registracije, kar pomeni, da se bodo številni migranti vrnili v Slovenijo. “Koncept mednarodne zaščite prosilcu zagotavlja pravico do zaščite v varni državi, ne pa izbire države članice, ki naj obravnava njegovo prošnjo,” poudarjajo na notranjem ministrstvu.

Poleg tega Slovenija teh migrantov ne more vrniti v tretjo varno državo, kot je Hrvaška, saj so migranti že bili vrnjeni Sloveniji na osnovi pristojne uredbe. To pomeni, da mora Slovenija vsebinsko obravnavati njihove prošnje za azil. Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve je ob tem opozorilo, da je 2597 prosilcev že vložilo prošnje za mednarodno zaščito v drugi državi članici EU, kar dodatno zaplete proces vračanja in obravnave teh prošenj.
Po uradnih podatkih je bilo leta 2024 vloženih 5173 novih prošenj za azil. Kot so pojasnili na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve, jih je od teh 2597 že vložilo prošnjo za mednarodno zaščito v drugi državi članici, kar pomeni, “da zanje Slovenija ne bi bila pristojna država niti v primeru, če bi ti odšli v druge države članice EU in bi jih te želele predati državi prvega azila”. Sodeč po enostavnem izračunu jih lahko Slovenija od Evrope pričakuje 2576.
A. H.
